Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

»Naj bo preteklost v prihodnosti drugačna«

09.10.2020

Kako pojasnjevati zgodovinske dogodke manj izključujoče? Odgovor na to vprašanje ponuja zbornik z naslovom 'Spominske kulture na obmejnem območju'. Nastal je ob 100. obletnici koroškega plebiscita, izdala pa ga je celovška Mohorjeva. Dvojezično nemško slovensko delo je namenjeno predvsem učiteljem in profesorjem zgodovine na obeh straneh meje, vendar pa ne le njim. Več o zgodovini, njeni interpretaciji ter čezmejni spominski kulturi pripoveduje dr. Daniel Wutti, eden od avtorjev zbornika.

Zbornik Spominske kulture na obmejnem območju za manj izključujoče poučevanje zgodovine na obeh straneh meje

Kako pojasnjevati zgodovinske dogodke manj izključujoče? Odgovor na to vprašanje ponuja zbornik z naslovom 'Spominske kulture na obmejnem območju'. Nastal je ob 100. obletnici koroškega plebiscita, izdala pa ga je celovška Mohorjeva, kjer so danes predstavili širši javnost. Dvojezično nemško slovensko delo je namenjeno predvsem učiteljem in profesorjem zgodovine na obeh straneh meje, vendar pa ne le njim. Več o zgodovini, njeni interpretaciji ter čezmejni spominski kulturi je Mateji Železnikar pojasnil eden od avtorjev dr. Daniel Wutti, predavatelj na Pedagoški visoki šoli v Celovcu.

"Spominjanje in obeleževanje zgodovinskih dogodkov nista nikoli resnično objektivna in brez ocenjevanja. Prav v obmejnih regijah si različne vrste spominov in spominjanja nasprotujejo."

Odločilne dogodke minulega stoletja v različnih regijah interpretirajo različno, kar je za demokratične in pluralistične družbe vsekakor normalno, ugotavlja naš sogovornik dr. Daniel Wutti, ob tem pa opozarja, da različni pogledi na zgodovino po desetletjih še vedno povzročajo delitev in izključevanje v samih deželah in regijah. Tako je tudi v Avstriji in Sloveniji.

"Pozivamo, da se na skupno zgodovino gleda skupno. 10. oktober, nacizem, fašizem, general Maister.. to niso dejstva, na katera naj bi gledali izključujoče nacionalno, temveč v zborniku nudimo več perspektivne vidike."

V zborniku Spominske kulture na obmejnem območju, ki je nastal v sodelovanju učiteljev z obeh strani meje, je pripravljenih 33 konkretnih didaktičnih predlogov za učitelje zgodovine, s katerimi bi lahko učencem dodatno predstavili zgodovinske dogodke. Avtorji dr. Daniel Wutti, Nadja Danglmaier in Eva Hartmann tako med drugim predlagajo izdelavo časovnega traku s karticami, na katerih so zapisani datumi in z njimi povezani dogodki, raziskovanje spominski dnevov v domači in sosednji regiji, samostojno raziskovanje učencev o zgodovini koroških Slovencev,...

Eden od zelo zanimivih predlogov je tudi igra vlog na temo koroškega plebiscita, v kateri nastopajo: slovenski župnik Janko, njegova kuharica Rezka s Ptuja, nemški učitelj Wilhelm, Franc, ki hodi po gostilnah, gostilničar Janše in njegov zet Mirko, kmetova žena Maria,  župan Alfred, slovenski študent Domej in nemški pesnik Wilfred. Vsak od njih ima svoja pričakovanja, želje, strahove in razloge, da glasuje ZA  Avstrijo ali ZA Jugoslavijo.

Zbornik Spominske kulture v obmejnih območjih je dostopen tudi tu.

 


Aktualna tema

4430 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

»Naj bo preteklost v prihodnosti drugačna«

09.10.2020

Kako pojasnjevati zgodovinske dogodke manj izključujoče? Odgovor na to vprašanje ponuja zbornik z naslovom 'Spominske kulture na obmejnem območju'. Nastal je ob 100. obletnici koroškega plebiscita, izdala pa ga je celovška Mohorjeva. Dvojezično nemško slovensko delo je namenjeno predvsem učiteljem in profesorjem zgodovine na obeh straneh meje, vendar pa ne le njim. Več o zgodovini, njeni interpretaciji ter čezmejni spominski kulturi pripoveduje dr. Daniel Wutti, eden od avtorjev zbornika.

Zbornik Spominske kulture na obmejnem območju za manj izključujoče poučevanje zgodovine na obeh straneh meje

Kako pojasnjevati zgodovinske dogodke manj izključujoče? Odgovor na to vprašanje ponuja zbornik z naslovom 'Spominske kulture na obmejnem območju'. Nastal je ob 100. obletnici koroškega plebiscita, izdala pa ga je celovška Mohorjeva, kjer so danes predstavili širši javnost. Dvojezično nemško slovensko delo je namenjeno predvsem učiteljem in profesorjem zgodovine na obeh straneh meje, vendar pa ne le njim. Več o zgodovini, njeni interpretaciji ter čezmejni spominski kulturi je Mateji Železnikar pojasnil eden od avtorjev dr. Daniel Wutti, predavatelj na Pedagoški visoki šoli v Celovcu.

"Spominjanje in obeleževanje zgodovinskih dogodkov nista nikoli resnično objektivna in brez ocenjevanja. Prav v obmejnih regijah si različne vrste spominov in spominjanja nasprotujejo."

Odločilne dogodke minulega stoletja v različnih regijah interpretirajo različno, kar je za demokratične in pluralistične družbe vsekakor normalno, ugotavlja naš sogovornik dr. Daniel Wutti, ob tem pa opozarja, da različni pogledi na zgodovino po desetletjih še vedno povzročajo delitev in izključevanje v samih deželah in regijah. Tako je tudi v Avstriji in Sloveniji.

"Pozivamo, da se na skupno zgodovino gleda skupno. 10. oktober, nacizem, fašizem, general Maister.. to niso dejstva, na katera naj bi gledali izključujoče nacionalno, temveč v zborniku nudimo več perspektivne vidike."

V zborniku Spominske kulture na obmejnem območju, ki je nastal v sodelovanju učiteljev z obeh strani meje, je pripravljenih 33 konkretnih didaktičnih predlogov za učitelje zgodovine, s katerimi bi lahko učencem dodatno predstavili zgodovinske dogodke. Avtorji dr. Daniel Wutti, Nadja Danglmaier in Eva Hartmann tako med drugim predlagajo izdelavo časovnega traku s karticami, na katerih so zapisani datumi in z njimi povezani dogodki, raziskovanje spominski dnevov v domači in sosednji regiji, samostojno raziskovanje učencev o zgodovini koroških Slovencev,...

Eden od zelo zanimivih predlogov je tudi igra vlog na temo koroškega plebiscita, v kateri nastopajo: slovenski župnik Janko, njegova kuharica Rezka s Ptuja, nemški učitelj Wilhelm, Franc, ki hodi po gostilnah, gostilničar Janše in njegov zet Mirko, kmetova žena Maria,  župan Alfred, slovenski študent Domej in nemški pesnik Wilfred. Vsak od njih ima svoja pričakovanja, želje, strahove in razloge, da glasuje ZA  Avstrijo ali ZA Jugoslavijo.

Zbornik Spominske kulture v obmejnih območjih je dostopen tudi tu.

 


07.11.2019

Slovenija išče tuje delavce

Ministrstvo za delo načrtuje tudi informacijske točke po tujini. Skušali jih bodo vzpostaviti v Bosni in Hercegovini ter v Srbiji. Državni sekretar na ministrstvu za delo Tilen Božič pravi, da si želijo, da bi kadri, ki prihajajo v Slovenijo že poznali svoje pravice, tako na področju delovne zakonodaje kot na področju varovanja zdravja.


07.11.2019

Ekipa slovenskih jamark

O slovenski ženski jamarski ekipi, ki se spusti tudi v 1000 metrov globoke jame v kaninskem pogorju.


07.11.2019

Prodaja tovornega prometa Slovenskih železnic

Slovenske železnice so za zdaj še družba, ki je v celoti v državni lasti, vendar tri leta že poteka saga o iskanju strateškega partnerja oziroma prodaji tovornega dela železnic, najdonosnejšega dela železnic.


06.11.2019

Banka Slovenije ne namerava spreminjati pogojev potrošniškega kreditiranja

Ukrep Banke Slovenije za kreditiranje gospodinjstev je usmerjen v znižanje potrošniških kreditov velikih zneskov in dolgo ročnostjo, so danes pojasnili na centralni banki. Namen našega priporočila bankam, ki je veljal od novembra 2016, torej zadnja tri leta, in sedaj ukrepanja je "preprečiti pretirano kreditno aktivnost v segmentu potrošniških posojil. Pričakujemo, da se bo rast nekoliko umirila in da bo skladna z ostalimi gospodarskimi parametri", je pojasnil in dodal, da njihova politika "ni kurativna, temveč preventivna".


05.11.2019

Korupcija naredi državi za 3,5 milijarde evrov škode

Uspešen pregon gospodarskega kriminala – od odkrivanja do obtožbe in na koncu razsodbe – je tisto, po čemer se meri uspeh pravosodja. Med gospodarskimi kaznivimi dejanju je največ poslovnih goljufij, v porastu so kazniva dejanja zlorabe notranjih informacij in zlorabe položaja. Tudi na gospodarskem področju je vse več čezmejne kriminalitete. Praktično ni kaznivega dejanja s tujim elementom, pa naj gre za davčne zatajitve, zlorabe, tudi korupcijo.


04.11.2019

Nastaja nova različica predloga medijske novele

Kaj se na ministrstvu za kulturo dogaja s številnimi pripombami, ki so jih dobili ob zaključku javne razprave o noveli zakona o medijih? Že več kot dva meseca jih pregledujejo, razvrščajo, tehtajo in analizirajo. O nastajanju nove različice medijske novele se Tatjana Pirc pogovarja z državno sekretarko na ministrstvu za kulturo dr. Tanjo Kerševan Smokvina.


04.11.2019

Po 20-tih letih BiH prevzela nadzor nad svojim nebom

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


02.11.2019

Po kavo v gozd

Pri nas raste deset vrst hrastov. Trije so najpogostejši, in sicer cer, dob in graden. Hrast kot rastlina je v splošnem znan predvsem po lubju, njegovi plodovi – želodi s kapico – pa so užitni. Kot je povedal Dario Cortese, poznavalec divje hrane, imajo le eno slabšo lastnost: trpek oziroma grenko kisel okus. Če bi radi vendarle po vzoru naših prednikov želod uporabili tudi v kuhinji, se moramo najprej znebiti tega.


01.11.2019

Ob dnevu spomina na mrtve

Ljudje smo odstranili smrt, umirajočega in žalujočega človeka iz družbe v zahodnem svetu. Zato ne preseneča ugotovitev, da v razvitih družbah narašča javna podpora evtanaziji, in da v peščici držav, ki legalno dopuščajo zdravniški poseg za končanje življenja število evtanazij narašča. Šege in navade ob dnevu spomina na mrtve ter sicer ob smrti v oddaji predstavlja etnologinja Katja Hrobat Virloget, o pasteh evtanazije pa razmišlja upokojeni zdravnik dr. Matjaž Zwitter.


30.10.2019

Drag kot žafran

Žafran iz dežele Abruci velja za najboljšega in najdražjega na svetu – da je res »drag kot žafran«, pa dokazuje njegova cena: 20 tisoč evrov za kilogram. Vas Civitaretenga, ki jo je obiskal naš rimski dopisnik, leži na robu 800 metrov visoke planote pod vršaci Gran Sassa. Žafran s polj v okolici italijanskega mesta L'Aquila pobirajo med oktobrom in novembrom.


01.11.2019

Se bomo v prihodnosti ob 1. novembru sprehajali po virtualnih pokopališčih?

Današnji uporabnik računalnika ima odprtih veliko računov in profilov na različnih internetnih straneh in storitvah. Če želimo, jih lahko onesposobimo in pobrišemo. Kaj pa se zgodi z našimi profili in podatki, ko umremo? Socialna družbena omrežja se počasi spreminjajo tudi v spletno omrežje spominskih plošč. Analiza, ki jo je pripravil Oxfordski internetni inštitut napoveduje, da bodo na Facebooku v roku 50 let pokojni po številu že prehiteli žive uporabnike. Po besedah Filipa Dobranića iz Inštituta Danes je nov dan, lahko profil pokojnega uporabnika že primerjamo s spominsko ploščo na pokopališču. Z njim se je pogovarjal Marko Rozman.


31.10.2019

Ob dnevu reformacije

Ob Dnevu reformacije smo pred mikrofon povabili dobrega poznavalca življenja in delovanja našega najpomembnejšega protestantskega pridigarja in avtorja Primoža Trubarja dr. Zvoneta Štrublja, sicer izseljeniškega katoliškega duhovnika. Predstavil bo predvsem Trubarjeve poglede na krščansko vero, na tedanji humanizem in reformacijo. Trubar je v veliki večini sledil pogledom Martina Luthra in se z njim strinjal tudi glede razmer v tedanji družbi. V svojem zgodnjem obdobju pa je upošteval tudi zamisli nekaterih drugih reformističnih mislecev.


31.10.2019

"Upam, da bi bil Trubar ponosen, da dovolj dobro ohranjamo njegovo izročilo"

Mojca Delač je z radijskim mikrofonom Prvega obiskala Trubarjevo domačijo na Rašici pri Velikih Laščah. Tam sta se z gospo Barbaro Pečnik, ki skrbi za Trubarjevo domačijo oz. programe, ki se na njej izvajajo, vrnili v čase, ko je na tem pomembnem križpotju živel reformator in oče slovenskega knjižnega jezika.


30.10.2019

Duševno zdravje otrok

28 % mladostnikov poroča o doživljanju vsaj dveh psihosomatskih simptomov na teden, pri 9 % mladostnikov pa je izražena velika verjetnost za prisotnost klinično pomembnih duševnih težav, pove poročilo Nacionalnega inštituta za javno zdravje o duševnem zdravju otrok in mladostnikov v Sloveniji. Čeprav celostne slike nimamo, saj mladi velikokrat ne povedo o svojih stiskah, teh ne opazimo ali nočemo opaziti tudi odrasli, če pa jih, je vprašljiva tudi dostopnost do strokovne pomoči, so zaskrbljujoči tudi nekateri drugi podatki. V obdobju od leta 2008 do leta 2015 se je število prvih obiskov otrok in mladostnikov v javni zdravstveni mreži zaradi duševnih in vedenjskih motenj izrazito povečalo, na primarni ravni za 26 %, na sekundarni pa za 70 %. Več pa Špela Šebenik.


29.10.2019

Socialna vrenja v Južni Ameriki

Južna Amerika ni tako pogosto v ospredju medijske pozornosti kot drugi deli sveta. Še največkrat slišimo o zaostrenih razmerah v Venezueli, tamkajšnji humanitarni krizi in množičnem izseljevanju njenih prebivalcev. V minulih tednih pa so pozornost pritegnili tudi množični protivladni protesti v Čilu, ki sicer velja za najbolj razvito in gospodarsko uspešno latinskoameriško državo. Pred dnevi se je v prestolnici Santiago zbralo kar milijon Čilencev, nezadovoljnih zaradi življenjskih razmer in vse večje družbene neenakosti. Gospodarska in finančna kriza je na volitvah pred dvema dnevoma odnesla tudi dozdajšnjega argentinskega predsednika Mauricia Macrija, na oblast so se vrnili peronisti z novim voditeljem Albertom Fernandezom. O dogajanju v omenjenih državah in v Južni Ameriki nasploh se je z novinarjem in publicistom, poznavalcem Latinske Amerike Markom Jenšterletom pogovarjal Blaž Ermenc.


29.10.2019

Mladostniki

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so danes predstavili izsledke mednarodne raziskave 2018 – Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji. Gre za e-publikacijo, ki prinaša vpogled v stanje leta 2018 na področju zdravja in z zdravjem povezanimi vedenji med slovenskimi 11-, 13-, 15- in 17-letniki. Raziskava se izvaja vsaka 4 leta zdaj že v 49 državah.


29.10.2019

Pri porabi sveč še vedno pretiravamo

Slovenci smo zelo visoko na lestvici prodanih in porabljenih nagrobnih sveč – četudi se poraba iz leta v leto zmanjšuje. Lani smo jih porabili slabih šest tisoč ton, od tega je bilo iz v ta namen postavljenih zabojnikov prevzetih dva tisoč ton. Ob neuspešnem iskanju izvajalca odvoza in predelave po interventnem zakonu jih na odvoz še zmeraj čaka okoli 650 ton. V Sloveniji sta sicer registrirana dva zbiralca odpadnih nagrobnih sveč in dva predelovalca, vendar eden od njiju ne deluje več. O tem, zakaj je ta način počastitve spomina na umrle tako okolju neprijazen in kakšne so alternative, se je Erna Strniša pogovarjala s Katjo Sreš iz društva Ekologi brez meja.


28.10.2019

Projekt Izboljšanje kakovosti sodstva prejel kristalno tehtnico

Projekt Izboljšanje kakovosti sodstva je v Oslu na Norveškem prejel najvišjo nagrado, kristalno tehtnico sodstva, ki jo podeljujeta Svet Evrope in Evropska komisija. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z vrhovno sodnico Nino Betetto.


28.10.2019

Trump z ubojem prvega terorista Islamske države utišal kritike?

Smrt človeka, zaradi katerega je bilo prelite toliko krvi, je zmaga. Ali z besedami republikanskega senatorja Lindseyja Grahama, za katere senator misli, da jih morajo izreči tudi demokrati: »Dobro opravljeno, gospod predsednik.« Zgodba Donalda Trumpa je premočrtna: kalifat je poražen, izpolnjene so obljube o umiku ameriških vojakov iz Sirije, rešena je zadrega s taktičnimi zavezniki Kurdi, dolgoletni zavezniki Turki so zadovoljeni in zdaj še smrt voditelja teroristov. Popolno, bi rekel predsednik Trump, edinstveno. Z ubojem al-Bagdadija je Trump učinkovito utišal kritike njegove politike do Sirije iz republikanskih vrst in obenem dal grenko lekcijo demokratom v trenutku, ko ga želijo odpoklicati. Sirija je prinesla prvo razpoko v republikansko varnostno obzidje okrog predsednika in kaže, da je razpoka sanirana. Za Washington ni tako zelo pomembno, da so stvari na terenu, predvsem tujem, drugačne od uradnih razlag. Gre predvsem, čeprav ne zmeraj, za instrumentalizacijo tujine za dosego notranjepolitičnih ciljev. Tisti, ki bo v tem trenutku opozarjal, da so na Bližnjem vzhodu, kjer sta zdaj na potezi predvsem Turčija in Rusija, s slednjo tudi Iran, ZDA potegnile kratko, bo ožigosan za dlakocepskega nasprotnika Donalda Trumpa. Bo kar držala metafora enega od ameriških kolegov: Donald Trump je kot sončev mrk. Če strmiš vanj, si v nevarnosti, da oslepiš. Če pa opazuješ njegov vpliv na okolico, vidiš obrise klasične republikanske, konservativne agende, zaradi katere je bil Donald Trump izvoljen in bo morda še enkrat. Smrt al-Bagdadija, pa če je še tako pomembna, je zgolj kamenček v mozaiku, ki se imenuje »Najprej Amerika, America First.«


28.10.2019

Bosta britanska vlada in EU za noč čarovnic zaračarali prestavitev Brexita ali trdi izstop?

Jutranji pogovor s posebnim poročevalcem iz Londona Adrijanom Bakičem.


Stran 133 od 222
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov