Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zlorabe turističnih bonov: od kraj do fiktivnih vnovčevanj

13.10.2020

Zaradi zaostrovanja epidemiološke situacije v državi, se več kot polovica upravičencev turističnih bonov najverjetneje upravičeno sprašuje, ali bodo bone lahko vnovčili do konca leta. Na gospodarskem ministrstvu namreč za zdaj o podaljšanju roka za njihovo uporabo ne razmišljajo. S tem vprašanjem se bodo ukvarjali po jesenskih počitnicah, ko bo epidemiološka slika bolj jasna. Sicer pa se v zvezi s turističnimi boni pojavljajo tudi zlorabe; od kraj do fiktivnih vnovčevanj.

Državni sekretar gospodarskega ministrstva Simon Zajc pravi, da inšpekcija ni izrekla nobene globe in samo en opomin, tako da nekih težav in izigravanj ni.

Zaradi zaostrovanja epidemiološke situacije v državi, se več kot polovica upravičencev turističnih bonov najverjetneje upravičeno sprašuje, ali bodo bone lahko vnovčili do konca leta. Na gospodarskem ministrstvu namreč za zdaj o podaljšanju roka za njihovo uporabo ne razmišljajo. S tem vprašanjem se bodo ukvarjali po jesenskih počitnicah, ko bo epidemiološka slika bolj jasna. Sicer pa se v zvezi s turističnimi boni pojavljajo tudi zlorabe; od kraj do fiktivnih vnovčevanj.
Nadzor nad pravilno uporabo turističnih bonov in doseganje njihovega namena – gre za multiplikacijo učinkov – izvajajo tržni inšpektorji. Ti se v zadnjem času ukvarjajo tako s krajami bonov kot tudi z njihovo fiktivno uporabo, pojasnjuje vršilka dolžnosti glavne tržne inšpektorice Martina Gašperlin:

"Tržni inšpektorat nadzoruje, ali je storitev, ki je na računu, dejansko izvedena, ker sicer ni multiplikativnih učinkov, imamo že več prijav, postopki so še odprti, tako da še nimamo sankcij, glede na količino koriščenih bonov ni veliko kršitev, bi rekla, da smo v Ljubljani imeli okoli 20 prijav, Ljubljana je najbolj problematična, ker se ljudje niso odločili, da bi koristili bone v Ljubljani, hoteli so imeli zelo inovativne pristope in so ponujali bone za nakupovalne center in podobne zadeve, policija pa je izvedla nadzore v nekaterih hostlih, pregledali so sobe in ugotovili, da v sobi ni nihče prespal."

Kraje bonov naj bi se dogajale po domovih za ostarele, še domnevajo na tržnem inšpektoratu:

"Za bon rabite EMŠO in davčno številko, tako da so pri starejših prišli do podatkov, da so šli v dom za ostarele in slikali osebno, tukaj pa policija preiskuje te primere."

Na zlorabe bonov se je danes odzval tudi državni sekretar gospodarskega ministrstva Simon Zajc, ki resnico vidi drugače:

"V resnici smo, si moramo priznati, ta ukrep zelo dobro pripravili in pomislili na vse možne luknje, ki bi lahko bile izkoriščene za izigravanje, tako da danes, smo blizu 900.000 izkoriščenih bonov, inšpekcija ni izrekla nobene globe in samo en opomin, tako da nekih težav in izigravanj ni."

Na gospodarskem ministrstvu sicer glede na epidemiološko situacijo v državi še ne razmišljajo o podaljšanju veljavnosti bonov:

"Že od dneva, ko smo sprejeli ukrep, je najbolj pogosto vprašanje, če bomo bone podaljšali, zaenkrat je situacija, da bomo v tednih po jesenskih počitnicah sprejeli odločitev ali ukrep ostane kot je ali pa se ga kakorkoli preoblikuje."

Spomnimo, da je bil namen bonov pomoč turističnemu gospodarstvu po epidemiji. Kot pojasnjuje direktor Turistično gostinske zbornice Fedja Pobegajlo, je bil ukrep dobrodošel in da si poleg drugih ukrepov želijo, da bi država turizem z boni spodbujala tudi v prihodnjem letu:

"Mi smo že predlagali izdajo bonov za leto 2021, smo pa v intenzivnih pogovorih s pristojnimi institucijami glede dodatne pomoči turističnim družbam, ki so bile v letošnjem letu najbolj prizadete zaradi velikega izpada prihodkov, tako da ne bi bili ukrepi univerzalni za vse, ampak bi bila glede na prihodke različna pomoč podjetjem, upam, da se bomo uspeli dogovoriti in da bo tudi skozi ta dodaten ukrep rešeno veliko podjetij in delovnih mest."

O zlorabah turističnih bonov menda na zbornici niso bili obveščeni, jih pa obsojajo.


Aktualna tema

4524 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Zlorabe turističnih bonov: od kraj do fiktivnih vnovčevanj

13.10.2020

Zaradi zaostrovanja epidemiološke situacije v državi, se več kot polovica upravičencev turističnih bonov najverjetneje upravičeno sprašuje, ali bodo bone lahko vnovčili do konca leta. Na gospodarskem ministrstvu namreč za zdaj o podaljšanju roka za njihovo uporabo ne razmišljajo. S tem vprašanjem se bodo ukvarjali po jesenskih počitnicah, ko bo epidemiološka slika bolj jasna. Sicer pa se v zvezi s turističnimi boni pojavljajo tudi zlorabe; od kraj do fiktivnih vnovčevanj.

Državni sekretar gospodarskega ministrstva Simon Zajc pravi, da inšpekcija ni izrekla nobene globe in samo en opomin, tako da nekih težav in izigravanj ni.

Zaradi zaostrovanja epidemiološke situacije v državi, se več kot polovica upravičencev turističnih bonov najverjetneje upravičeno sprašuje, ali bodo bone lahko vnovčili do konca leta. Na gospodarskem ministrstvu namreč za zdaj o podaljšanju roka za njihovo uporabo ne razmišljajo. S tem vprašanjem se bodo ukvarjali po jesenskih počitnicah, ko bo epidemiološka slika bolj jasna. Sicer pa se v zvezi s turističnimi boni pojavljajo tudi zlorabe; od kraj do fiktivnih vnovčevanj.
Nadzor nad pravilno uporabo turističnih bonov in doseganje njihovega namena – gre za multiplikacijo učinkov – izvajajo tržni inšpektorji. Ti se v zadnjem času ukvarjajo tako s krajami bonov kot tudi z njihovo fiktivno uporabo, pojasnjuje vršilka dolžnosti glavne tržne inšpektorice Martina Gašperlin:

"Tržni inšpektorat nadzoruje, ali je storitev, ki je na računu, dejansko izvedena, ker sicer ni multiplikativnih učinkov, imamo že več prijav, postopki so še odprti, tako da še nimamo sankcij, glede na količino koriščenih bonov ni veliko kršitev, bi rekla, da smo v Ljubljani imeli okoli 20 prijav, Ljubljana je najbolj problematična, ker se ljudje niso odločili, da bi koristili bone v Ljubljani, hoteli so imeli zelo inovativne pristope in so ponujali bone za nakupovalne center in podobne zadeve, policija pa je izvedla nadzore v nekaterih hostlih, pregledali so sobe in ugotovili, da v sobi ni nihče prespal."

Kraje bonov naj bi se dogajale po domovih za ostarele, še domnevajo na tržnem inšpektoratu:

"Za bon rabite EMŠO in davčno številko, tako da so pri starejših prišli do podatkov, da so šli v dom za ostarele in slikali osebno, tukaj pa policija preiskuje te primere."

Na zlorabe bonov se je danes odzval tudi državni sekretar gospodarskega ministrstva Simon Zajc, ki resnico vidi drugače:

"V resnici smo, si moramo priznati, ta ukrep zelo dobro pripravili in pomislili na vse možne luknje, ki bi lahko bile izkoriščene za izigravanje, tako da danes, smo blizu 900.000 izkoriščenih bonov, inšpekcija ni izrekla nobene globe in samo en opomin, tako da nekih težav in izigravanj ni."

Na gospodarskem ministrstvu sicer glede na epidemiološko situacijo v državi še ne razmišljajo o podaljšanju veljavnosti bonov:

"Že od dneva, ko smo sprejeli ukrep, je najbolj pogosto vprašanje, če bomo bone podaljšali, zaenkrat je situacija, da bomo v tednih po jesenskih počitnicah sprejeli odločitev ali ukrep ostane kot je ali pa se ga kakorkoli preoblikuje."

Spomnimo, da je bil namen bonov pomoč turističnemu gospodarstvu po epidemiji. Kot pojasnjuje direktor Turistično gostinske zbornice Fedja Pobegajlo, je bil ukrep dobrodošel in da si poleg drugih ukrepov želijo, da bi država turizem z boni spodbujala tudi v prihodnjem letu:

"Mi smo že predlagali izdajo bonov za leto 2021, smo pa v intenzivnih pogovorih s pristojnimi institucijami glede dodatne pomoči turističnim družbam, ki so bile v letošnjem letu najbolj prizadete zaradi velikega izpada prihodkov, tako da ne bi bili ukrepi univerzalni za vse, ampak bi bila glede na prihodke različna pomoč podjetjem, upam, da se bomo uspeli dogovoriti in da bo tudi skozi ta dodaten ukrep rešeno veliko podjetij in delovnih mest."

O zlorabah turističnih bonov menda na zbornici niso bili obveščeni, jih pa obsojajo.


14.08.2020

Medijski razpis

Medtem ko so vlade v številnih okoliških državah v protikoronske ukrepe za pomoč gospodarstvu in ljudem vključile dodatna sredstva za medije posebnega pomena, pa je slovenska vlada storila obratno. Lani je na rednem letnem razpisu za sofinanciranje programskih vsebin medijem, zlasti manjšim, tistim posebnega pomena, dodelila pravico do črpanja 2,6 milijona evrov. Nova vlada je v luči gospodarskega padca zaradi epidemije aprila sklenila, da večji del sredstev zadrži. Tako so letos mediji ob izpeljavi projektov začeli uveljavljati pravico do povračila in ugotovili, da jim Ministrstvo za kulturo ponuja le 30% obljubljenih zneskov. V začetku tedna pa se je na temo medijev (ob javni razpravi o štirih medijskih zakonih) oglasil koalicijski Desus in od vlade, katere del je, zahteval celotno izplačilo. O tem, kaj bi neizplačilo za sicer v celoti izpeljane programe pomenilo za Radio Študent in založbo Beletrina, smo se pogovarjali z Robertom Mohoričem in Mitjo Čandrem. Prispevek Maje Derčar


14.08.2020

Socialna omrežja in kibernetska varnost

Čeprav se zdi upravljanje s socialnimi omrežji preprosto in uporabniku prijazno, se mnogokrat zgodi, da upravljalci postanejo nepazljivi in napadalci jim lahko hitro vdrejo v račun. Sledijo grožnje in izsiljevanje.


14.08.2020

Kjer lastovke gnezdijo

Lastovka je ptica, ki je z gnezditvijo močno vezana na človeka in njegova prebivališča. Gnezdi v vaseh in mestih, zlasti v hlevih in gospodarskih poslopjih. Spomladi s svojo vrnitvijo iz toplih krajev naznanja pomlad, ko se konec poletja spet odpravi tja, pa skorajšnji prihod jeseni in nato še zime. Zvočni zapis o tej zanimivi ptici je pripravil naš notranjski dopisnik Marko Škrlj.


13.08.2020

Vožnja v naravnem okolju je prepovedana!

V času koronakrize vse več ljudi zahaja v naravo, to pa seveda za seboj pušča tudi negativne posledice. Hoja in kolesarjenje po brezpotjih nista dovoljena, daleč največ nevšečnosti pa lastnikom parcel, gozdarjem, naravovarstvenikom in divjadi, povzročajo vozniki enduro in motokros motorjev, terenskih vozil in štirikolesnikov. Prihaja tudi do konfliktov, inšpekcijske službe pa imajo zaradi velikosti terena in kadrovske podhranjenosti, zelo težko delo.


13.08.2020

Krajši delovni čas

Med pozitivne učinke krajšega delovnega časa sodi zvišanje splošnega blagostanja, boljše duševno in fizično zdravje, upad anksioznosti in depresije in več časa za družino in prijatelje.


12.08.2020

Mladi so poraženci korona obdobja

Ob mednarodnem dnevu mladih so mladi opozorili na to, da je korona obdobje še poglobilo težave, na katere opozarjajo že dalj časa: težak vstop na trg dela, negotovost prekarnih oblik dela in problematika stanovanjskega vprašanja.


12.08.2020

Pred podpisom izjave med Slovenijo in ZDA o varnosti omrežij 5G

Slovenskemu gospodarstvu sicer bolj ustreza nekakšna »politika neuvrščenosti«, a posledic zaradi izjav vseeno ne pričakuje.


11.08.2020

Medijska zakonodaja

Slab mesec pred koncem javne razprave o predlogu sprememb medijskih zakonov je Desus napovedal, da predlogov ne bo podprl. Pripombe imata tudi koalicijski SMC in Nova Slovenija, ki se o podpori sicer nista izrekli. Na Ministrstvu za kulturo so do zdaj prejeli že precej pripomb in predlogov, največ na novo ureditev razporeditve RTV prispevka in ukinitev programskih radijskih mrež. Kritiki menijo, da si želi vlada medije podrediti, oslabiti pa tudi z določenimi protikoronskimi ukrepi, ki preprečujejo ponujanje časopisov in revij strankam v lokalih in javnih ustanovah. Da je za varnost potrebno skrbeti se strinjamo vsi, a mediji niso le njihova površina, vsebina je tisto kar šteje.


11.08.2020

Kriminal nad pticami še vedno prisoten

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je izdalo drugo poročilo o nezakonitem lovu in ubijanju ptic v Sloveniji. Gre za časovno obdobje med 1. januarjem 2000 in 31. decembrom 2019. Na DOPPS-u se s problematiko nezakonitega lova in ubijanja ptic poglobljeno ukvarjajo zadnji dve leti. Varstvena ornitologinja Tjaša Zagoršek poudarja, da se dan za dnem veča naše vedenje o razsežnosti problema v Sloveniji, saj sistematično beležijo primere nezakonitih ravnanj. Več v pogovoru z Markom Rozmanom.


11.08.2020

Roman Jerala: O ruskem cepivu še ni znanega skoraj nič

Po sporočilu ruskega predsednika Putina, da je Rusija razvila cepivo, se je Helena Lovinčič pogovarjala z dr. Romanom Jeralo, z enim najuspešnejšim raziskovalcem iz Kemijskega inštituta.


10.08.2020

Belorusija

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


10.08.2020

Razkužila

Pri Zvezi potrošnikov Slovenije so nedavno objavili test izdelkov za razkuževanje rok, ki so se za namen zaščite pred okužbo z novim koronavirusom pojavili v mnogih nakupovalnih košaricah. Ugotovili so, da so cene visoke, označevanje izdelkov pa ni vedno najbolj jasno in razumljivo. Preverili so tudi vsebnost količine alkohola v razkužilih, pri katerih je na embalaži navedeno, da je aktivna učinkovina alkohol. Test so naredili na 15 razkužilih, ki jih lahko kupimo v trgovinah, drogerijah in na bencinskih črpalkah.


08.08.2020

V koči na Žavcarjevem vrhu poznajo "moderno tradicijo"

Drugo terensko jutro Prvega v avgustu je s štajerskega konca.


07.08.2020

Odrasli odločajo o tem, kakšen bo odnos mladih do alkohola

V času poletnih počitnic in dopustov, ko imajo mladostniki več prostega časa, se jim praviloma ponudi tudi več priložnosti za pitje alkohola, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, kjer so pripravili nekaj dejstev in nasvetov za starše in druge odrasle osebe za spodbujanje mladih k odgovornemu pristopu do alkohola. Pitje alkohola med mladostniki iz Slovenije sicer upada, a smo v večini kazalnikov še vedno nad evropskim povprečjem, je Juretu Čepinu povedala doktorica Maja Roškar z NIJZ-ja.


07.08.2020

Letošnji mednarodni dan piva v znamenju pandemije in brezalkoholnega hmeljnega napitka

Ste si danes že privoščili vrček piva? Danes imate za to prav poseben razlog, vsak prvi petek v avgustu namreč že skoraj povsod po svetu praznujejo mednarodni dan piva. Tudi temu prazniku pa letos daje pečat globalna pandemija COVID-19. A ta nikakor ne zmanjšuje pomena in poslanstva praznika. Prav nasprotno, sporočajo iz Združenja slovenskih pivovarn. Z Jernejem Smolnikarjem, predsednikom združenja, je ob pogovoru z brezalkoholnim pivom nazdravila Andreja Čokl.


06.08.2020

Od začetka julija spremenjen delovni čas večine poštnih poslovalnic

Pošta Slovenije je 4. julija spremenila delovne čase večine poštnih poslovalnic. Za to so se odločili, ker že od leta 2008 beležijo upad poštnih storitev, kar je tudi posledica uporabe spletnih storitev, predvsem v bančništvu. Na Pošti so prepričani, da je dostopnost do poštnih storitev še vedno dobra, tudi zaradi uvedbe tako imenovanih kontaktnih točk oziroma paketomatov, ki jih je že več kot 400. A za nekatere stvari je še vedno treba v poštno poslovalnico, zato spremenjen delovni čas najbolj jezi tiste, ki zaradi službe ne uspejo priti tja pravočasno. Več Lidija Cokan.


06.08.2020

Psi vodniki - nezamenljivi življenski sopotniki

V Sloveniji na leto  oddajo do 20 psov slepim in ostalim invalidnim osebam. Psi vodniki so tisti, ki jih urijo za pomoč slepim. Vsak slepi ali invalid lahko zaprosi za psa vodnika oz. pomočnika, če le ima ustrezne pogoje kot jih določajo pravilniki.  Šele v zadnjih dveh letih pa so pri nas začeli trenirati tudi pse pomočnike, ki so namenjeni invalidom.


06.08.2020

S starodobniki okoli Slovenije

Konec julija so sedemdnevno pot okoli Slovenije začela starodobna vozila, zbrana v projektu SOS 2020 (Starodobniki okoli Slovenije 2020). Namen: promovirati lepote Slovenije, tehnično dediščino in z zbranimi dobrodelnimi prispevki pomagati mlademu fantu na invalidskem vozičku.


05.08.2020

Silovita eksplozija v Bejrutu

Po tem, ko so svet obkrožili posnetki silovite včerajšnje eksplozije v Bejrutu, je bilo veliko tudi analiziranja in ugotavljanja, kaj bi lahko povzročilo takšno razdejanje. Informacije o 2750 tonah amonijevega nitrata v skladišču sredi pristanišča bi glede na sicer strogi nadzor nad to snovjo lahko govorile tudi o čem drugem, ne zgolj nesreči. Igor Boh iz enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi uprave za zaščito in reševanje in prof. dr. Marko Gerbec, strokovnjak za procesno varnost na Inštitutu Jožefa Stefana.


05.08.2020

Nemški otroci v šolah

Druga polovica preteklega šolskega leta je po Evropi potekala večinoma povsod na daljavo, le na Švedskem in Finskem ni še povsem jasno, kako bo v novem šolskem letu. Že v ponedeljek pa se je več sto tisoč šolarjev po poletnih počitnicah vrnilo v šole na severu Nemčije. Ob tem nas je zanimalo, kakšne so smernice pri organizaciji in poteku izobraževalnega procesa, pri upoštevanju distance, kako je z uporabo mask in razkuževanjem pri pouku, kako organizirajo odmore, šolsko prehrano, obšolske dejavnosti ipd. Pogovarjali smo se z dopisnico Polono Fijavž.


Stran 112 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov