Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zlorabe turističnih bonov: od kraj do fiktivnih vnovčevanj

13.10.2020

Zaradi zaostrovanja epidemiološke situacije v državi, se več kot polovica upravičencev turističnih bonov najverjetneje upravičeno sprašuje, ali bodo bone lahko vnovčili do konca leta. Na gospodarskem ministrstvu namreč za zdaj o podaljšanju roka za njihovo uporabo ne razmišljajo. S tem vprašanjem se bodo ukvarjali po jesenskih počitnicah, ko bo epidemiološka slika bolj jasna. Sicer pa se v zvezi s turističnimi boni pojavljajo tudi zlorabe; od kraj do fiktivnih vnovčevanj.

Državni sekretar gospodarskega ministrstva Simon Zajc pravi, da inšpekcija ni izrekla nobene globe in samo en opomin, tako da nekih težav in izigravanj ni.

Zaradi zaostrovanja epidemiološke situacije v državi, se več kot polovica upravičencev turističnih bonov najverjetneje upravičeno sprašuje, ali bodo bone lahko vnovčili do konca leta. Na gospodarskem ministrstvu namreč za zdaj o podaljšanju roka za njihovo uporabo ne razmišljajo. S tem vprašanjem se bodo ukvarjali po jesenskih počitnicah, ko bo epidemiološka slika bolj jasna. Sicer pa se v zvezi s turističnimi boni pojavljajo tudi zlorabe; od kraj do fiktivnih vnovčevanj.
Nadzor nad pravilno uporabo turističnih bonov in doseganje njihovega namena – gre za multiplikacijo učinkov – izvajajo tržni inšpektorji. Ti se v zadnjem času ukvarjajo tako s krajami bonov kot tudi z njihovo fiktivno uporabo, pojasnjuje vršilka dolžnosti glavne tržne inšpektorice Martina Gašperlin:

"Tržni inšpektorat nadzoruje, ali je storitev, ki je na računu, dejansko izvedena, ker sicer ni multiplikativnih učinkov, imamo že več prijav, postopki so še odprti, tako da še nimamo sankcij, glede na količino koriščenih bonov ni veliko kršitev, bi rekla, da smo v Ljubljani imeli okoli 20 prijav, Ljubljana je najbolj problematična, ker se ljudje niso odločili, da bi koristili bone v Ljubljani, hoteli so imeli zelo inovativne pristope in so ponujali bone za nakupovalne center in podobne zadeve, policija pa je izvedla nadzore v nekaterih hostlih, pregledali so sobe in ugotovili, da v sobi ni nihče prespal."

Kraje bonov naj bi se dogajale po domovih za ostarele, še domnevajo na tržnem inšpektoratu:

"Za bon rabite EMŠO in davčno številko, tako da so pri starejših prišli do podatkov, da so šli v dom za ostarele in slikali osebno, tukaj pa policija preiskuje te primere."

Na zlorabe bonov se je danes odzval tudi državni sekretar gospodarskega ministrstva Simon Zajc, ki resnico vidi drugače:

"V resnici smo, si moramo priznati, ta ukrep zelo dobro pripravili in pomislili na vse možne luknje, ki bi lahko bile izkoriščene za izigravanje, tako da danes, smo blizu 900.000 izkoriščenih bonov, inšpekcija ni izrekla nobene globe in samo en opomin, tako da nekih težav in izigravanj ni."

Na gospodarskem ministrstvu sicer glede na epidemiološko situacijo v državi še ne razmišljajo o podaljšanju veljavnosti bonov:

"Že od dneva, ko smo sprejeli ukrep, je najbolj pogosto vprašanje, če bomo bone podaljšali, zaenkrat je situacija, da bomo v tednih po jesenskih počitnicah sprejeli odločitev ali ukrep ostane kot je ali pa se ga kakorkoli preoblikuje."

Spomnimo, da je bil namen bonov pomoč turističnemu gospodarstvu po epidemiji. Kot pojasnjuje direktor Turistično gostinske zbornice Fedja Pobegajlo, je bil ukrep dobrodošel in da si poleg drugih ukrepov želijo, da bi država turizem z boni spodbujala tudi v prihodnjem letu:

"Mi smo že predlagali izdajo bonov za leto 2021, smo pa v intenzivnih pogovorih s pristojnimi institucijami glede dodatne pomoči turističnim družbam, ki so bile v letošnjem letu najbolj prizadete zaradi velikega izpada prihodkov, tako da ne bi bili ukrepi univerzalni za vse, ampak bi bila glede na prihodke različna pomoč podjetjem, upam, da se bomo uspeli dogovoriti in da bo tudi skozi ta dodaten ukrep rešeno veliko podjetij in delovnih mest."

O zlorabah turističnih bonov menda na zbornici niso bili obveščeni, jih pa obsojajo.


Aktualna tema

4519 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Zlorabe turističnih bonov: od kraj do fiktivnih vnovčevanj

13.10.2020

Zaradi zaostrovanja epidemiološke situacije v državi, se več kot polovica upravičencev turističnih bonov najverjetneje upravičeno sprašuje, ali bodo bone lahko vnovčili do konca leta. Na gospodarskem ministrstvu namreč za zdaj o podaljšanju roka za njihovo uporabo ne razmišljajo. S tem vprašanjem se bodo ukvarjali po jesenskih počitnicah, ko bo epidemiološka slika bolj jasna. Sicer pa se v zvezi s turističnimi boni pojavljajo tudi zlorabe; od kraj do fiktivnih vnovčevanj.

Državni sekretar gospodarskega ministrstva Simon Zajc pravi, da inšpekcija ni izrekla nobene globe in samo en opomin, tako da nekih težav in izigravanj ni.

Zaradi zaostrovanja epidemiološke situacije v državi, se več kot polovica upravičencev turističnih bonov najverjetneje upravičeno sprašuje, ali bodo bone lahko vnovčili do konca leta. Na gospodarskem ministrstvu namreč za zdaj o podaljšanju roka za njihovo uporabo ne razmišljajo. S tem vprašanjem se bodo ukvarjali po jesenskih počitnicah, ko bo epidemiološka slika bolj jasna. Sicer pa se v zvezi s turističnimi boni pojavljajo tudi zlorabe; od kraj do fiktivnih vnovčevanj.
Nadzor nad pravilno uporabo turističnih bonov in doseganje njihovega namena – gre za multiplikacijo učinkov – izvajajo tržni inšpektorji. Ti se v zadnjem času ukvarjajo tako s krajami bonov kot tudi z njihovo fiktivno uporabo, pojasnjuje vršilka dolžnosti glavne tržne inšpektorice Martina Gašperlin:

"Tržni inšpektorat nadzoruje, ali je storitev, ki je na računu, dejansko izvedena, ker sicer ni multiplikativnih učinkov, imamo že več prijav, postopki so še odprti, tako da še nimamo sankcij, glede na količino koriščenih bonov ni veliko kršitev, bi rekla, da smo v Ljubljani imeli okoli 20 prijav, Ljubljana je najbolj problematična, ker se ljudje niso odločili, da bi koristili bone v Ljubljani, hoteli so imeli zelo inovativne pristope in so ponujali bone za nakupovalne center in podobne zadeve, policija pa je izvedla nadzore v nekaterih hostlih, pregledali so sobe in ugotovili, da v sobi ni nihče prespal."

Kraje bonov naj bi se dogajale po domovih za ostarele, še domnevajo na tržnem inšpektoratu:

"Za bon rabite EMŠO in davčno številko, tako da so pri starejših prišli do podatkov, da so šli v dom za ostarele in slikali osebno, tukaj pa policija preiskuje te primere."

Na zlorabe bonov se je danes odzval tudi državni sekretar gospodarskega ministrstva Simon Zajc, ki resnico vidi drugače:

"V resnici smo, si moramo priznati, ta ukrep zelo dobro pripravili in pomislili na vse možne luknje, ki bi lahko bile izkoriščene za izigravanje, tako da danes, smo blizu 900.000 izkoriščenih bonov, inšpekcija ni izrekla nobene globe in samo en opomin, tako da nekih težav in izigravanj ni."

Na gospodarskem ministrstvu sicer glede na epidemiološko situacijo v državi še ne razmišljajo o podaljšanju veljavnosti bonov:

"Že od dneva, ko smo sprejeli ukrep, je najbolj pogosto vprašanje, če bomo bone podaljšali, zaenkrat je situacija, da bomo v tednih po jesenskih počitnicah sprejeli odločitev ali ukrep ostane kot je ali pa se ga kakorkoli preoblikuje."

Spomnimo, da je bil namen bonov pomoč turističnemu gospodarstvu po epidemiji. Kot pojasnjuje direktor Turistično gostinske zbornice Fedja Pobegajlo, je bil ukrep dobrodošel in da si poleg drugih ukrepov želijo, da bi država turizem z boni spodbujala tudi v prihodnjem letu:

"Mi smo že predlagali izdajo bonov za leto 2021, smo pa v intenzivnih pogovorih s pristojnimi institucijami glede dodatne pomoči turističnim družbam, ki so bile v letošnjem letu najbolj prizadete zaradi velikega izpada prihodkov, tako da ne bi bili ukrepi univerzalni za vse, ampak bi bila glede na prihodke različna pomoč podjetjem, upam, da se bomo uspeli dogovoriti in da bo tudi skozi ta dodaten ukrep rešeno veliko podjetij in delovnih mest."

O zlorabah turističnih bonov menda na zbornici niso bili obveščeni, jih pa obsojajo.


02.03.2022

Politiki na družbenih omrežjih

Že dlje časa lahko opažamo, da je raven diskurza na družbenih omrežjih posebej nizka. K temu pomembno prispevajo politiki, ki z željo po pritegnitvi pozornosti pogosto izpadejo vulgarni in neolikani. Ob tem se seveda začne postavljati vprašanje, zakaj so politiki komuniciranje prestavili od uradnih izjav v tradicionalnih medijih do poluradnih na družbenih omrežjih.


01.03.2022

Boštjan Anžin: V borbi za mesto na vlaku so prestrašeni Ukrajinci v vlak metali celo molotovke

Vojna povzroča kolone ljudi, ki bežijo iz Ukrajine, zbežalo naj bi jih že več kot 680.000. Naš posebni poročevalec Boštjan Anžin je na romunsko-ukrajinski meji, na mejnem prehodu, ki se ga lahko iz Ukrajine doseže tudi z vlakom.


01.03.2022

Razmere v Ukrajini in 30. obletnica samostojnosti Bosne in Hercegovine

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


01.03.2022

Karmen Švegl o razmerah na poljsko - ukrajinski meji

Karmen Švegl poroča o razmerah na poljsko - ukrajinski meji.


28.02.2022

Rdeči križ in Karitas zbirata humanitarno pomoč za Ukrajino

V 43 milijonski Ukrajini je bilo v zadnjih sedem letih razseljenih več kot milijon in pol ljudi. Humanitarno pomoč so tako potrebovali že od leta 2014, zaradi vdora ruske vojske v državo so se pred dnevi potrebe po pomoči večkratno povečale in na to se odzivata tudi humanitarni organizaciji Rdeči križ Slovenije in slovenska Karitas. Pomoč za Ukrajino zbirjo tudi pri UNICEF.


28.02.2022

Sberbank: za prihranke do 100.000 evrov jamči država

Sankcije proti Rusiji občutimo tudi pri nas. Jasno je bilo, da bodo doletele finančni sektor. Pri nas je edina banka z ruskim lastništvom Sberbank. Njeno poslovanje je danes omejeno na kartice, dvigniti pa je možno le do 400 evrov. Minister za finance Andrej Šircelj zagotavlja, da so prihranki do 100.000 evrov zavarovani z jamstvom države, tudi prihranki v Sberbank


28.02.2022

Miha Lampreht: Ne le Rusija, tudi Belorusija je odgovorna

Spopadi po vsej Ukrajini se krepijo, invazija traja že peti dan. Aktualne razmere komentira dober poznavalec, nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Moskve, Miha Lampreht.


28.02.2022

Dokumentarno igrani film Ključ

Statistika je o prostituciji v Sloveniji slepa. Jasno je le, da se s to dejavnostjo ukvarja ogromno ljudi in da je tesno povezana s trgovino z ljudmi, suženjskimi odnosi in kriminalnim podzemljem. V sredo bo v Kinu Šiška predvajan film z naslovom Ključ, ki prikazuje pričevanje osebe, ki ji je uspelo po izkušnji v prostituciji, s pomočjo društva Ključ, ponovno začeti živeti svobodno življenje. Skozi njene besede in igrane prizore spoznavamo realnost prostitucije v Sloveniji. Njeno pričevanje s svojo življenjsko zgodbo dopolnjuje Katjuša Popovič, nekdanja kriminalistka in ustanoviteljica društva Ključ. Več Marko Rozman.


27.02.2022

Fašenk 2022

Smo sredi pustnega časa, ko zaradi sproščanja epidemičnih ukrepov, vendarle tudi v živo - spontano in neorganizirano - poteka vrsta tradicionalnih pustnih prireditev. Tako so že sredi tedna kurenti zavzeli Ptuj, Butalci so v Cerknici na debeli četrtek žagali babo, v Litiji so na pustno soboto volili najboljšo namišljeno pustno stranko. Pravkar se končuje tradicionalna Cerkljanska "laufarija, kjer so "Pustu" prebrali obtožnico. Tudi v karnevalski prestolnici Slovenije - na Ptuju - se je letos odvijala tradicionalna nedeljska karnevalska povorka s kurenti na čelu, ki jo je obiskala Gabrijela Milošič.


25.02.2022

Slovenski gospodarstveniki zaskrbljeni

Slovenski gospodarstveniki z zaskrbljenostjo spremljajo zaostrovanje razmer v Ukrajini. Predstavniki več kot 10 podjetij, ki poslujejo z državami Ukrajine, Rusije in Belorusije so na današnjem sestanku na Gospodarski zbornici opozorili, naj politika ne sprejema sankcij proti Rusiji, ki bi škodile gospodarstvu v Evropski Uniji. Najbolj se bojijo prekinitve plačilnega sistema Swift. Več Urška Jereb.


25.02.2022

30. obletnica izbrisa

Mineva trideset let odkar je Slovenija iz registra stalnega prebivalstva nezakonito izbrisala 25.671 ljudi, od tega več kot 5300 otrok, ki so tedaj prebivali v Sloveniji. Gre za eno največjih kršitev človekovih pravic v zgodovini samostojne države. Kot so zapisali pri Amnesty International Slovenije, so bile posledice izbrisa strahotne. Ljudje so izgubili zaposlitve ter socialno in zdravstveno zavarovanje, možnost izobraževanja, številni so bili izgnani in ločeni od najbližjih, ostali pa so živeli pod vsakodnevno grožnjo izgona. Ob obletnici izbrisa so žrtve, po dolgih letih, le dočakale opravičilo s strani predsednika države Boruta. Novinarka Tita Mayer se je pogovarjala z Aleksandro Todorović Novak in Mirjano Učakar, ki sta izbris doživeli na lastni koži in ki se s svojim javnim izpostavljanjem borita predvsem za to, da se kaj takšnega ne bi nikoli več ponovilo.


25.02.2022

"Razmere so izredno napete"

Svet je osupnila grozljiva agresija Rusije na suvereno državo Ukrajino. Zgodilo se je, kar so nekateri napovedovali, pa vendar se je zdelo, da je v današnjem času to skoraj nemogoče. Z Ukrajine smo dobivali informacije o spopadih na vzhodu države, kjer je frontna črta med ukrajinskimi silami in silami upornikov iz Donetska in Luganska, pa o ruskem zavzetju Černobila in o tem, da je ruska vojska zavzela letališče pri Kijevu. Mateja Železnikar v pogovoru z Marjanom Vešligajem.


24.02.2022

Vienna Cammarota: peš od Benetk do Pekinga

Epidemija je ustavila mnoge popotnike tega sveta. A kot kaže, je čas, da se znova odpravijo na pot. Zlasti tisti, ki se zanašajo na lastne noge. Ena takšnih je Vienna Cammarota, 72-letna italijanska upokojenka. Pri sosedih je dobro poznajo kot maratonsko pohodnico. Toda zdaj hoče premagati tudi sebe, saj se 26. aprila odpravlja – za tri leta po Svilni poti. Če ji bo uspelo, bo Vienna Cammarota prva ženska, ki bo pot med Italijo in Pekingom opravila peš. - Še pred odhodom se je z njo v Rimu pogovarjal Janko Petrovec.


24.02.2022

"Prva žrtev je resnica"

Pogovor z Matejem Šurcem, nekdanjim dopisnikom RTV Slovenija iz ZDA o aktualnem dogajanju v Ukrajini, vzporednicah z nekaterimi drugimi vojaškimi spopadi v zgodovini in napovedih nadaljnjega dogajanja.


24.02.2022

Andrej Šter: Konzularne pomoči ne moremo nuditi, lahko pa pomagamo z nasvetom

Aktualne informacje v pogovoru z Andrejem Šterom, vodjo slovenske konzularne službe na MZZ.


24.02.2022

Jožica Sterle: V vasi je polna trgovina ljudi, ki delajo zaloge

Še včeraj so bili Ukrajinci, ki ne živijo na kriznih območjih dokaj optimistični, danes pa so se soočili z vojno. Tujci so v glavnem že zapustili državo, ostajajo nekateri humanitarni delavci in sestre iz katoliškega misijona Marijinih sester v Kijevu v Turji Remeti, centru Zakarpatja ob meji s Slovaško. Cirila Štuber je v Turjo Remeto poklicala sestro Jožico Sterle, ki jo je tako kot večino prebivalcev tega območja začetek spopadov presenetil.


24.02.2022

Kurentova hiša

V starem mestnem jedru Ptuja - v prostorih Zveze društev kurentov - poteka urejanje tako imenovane "kurentove hiše." Gre za mini sodoben muzej, v katerem bi radi skozi vse leto predstavljali to izvirno, obredno, mistično, demonsko etnografsko masko in njen pomen ter poslanstvo. So sredi del in načrtujejo, da bo kurentova hiša nared najkasneje do prihodnjega kurentovanja. Gradbišče kurentove hiše si je ogledala naša ptujska dopisnica Gabrijela Milošič


24.02.2022

Dogajanje v Ukrajini skozi oči nekdanjega dopisnika iz Moskve

Spremljamo razmere v Ukrajini, komentira jih naš nekdanji moskovski dopisnik Miha Lampreht.


23.02.2022

Sestra Marta Meško: Vsak dan, ko se zbudim in pogledam skozi okno, sem vesela, da je še vse mirno

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


22.02.2022

60 let od ameriške uvedbe blokade Kube

Pred šestdesetimi leti je administracija ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja sprejela obsežne sankcije proti Kubi, s katerimi naj bi dosegli spremembo ekonomskega in političnega sistema, ki so ga uvedle kubanske oblasti. Gospodarska blokada še vedno traja, zakaj? V čem tiči ameriški interes, kakšna je Bidnova politika do Kube? In ali lahko razmere na Kubi leta 1962 res primerjamo z razmerami v Ukrajini leta 2022?


Stran 69 od 226
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov