Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zlorabe turističnih bonov: od kraj do fiktivnih vnovčevanj

13.10.2020

Zaradi zaostrovanja epidemiološke situacije v državi, se več kot polovica upravičencev turističnih bonov najverjetneje upravičeno sprašuje, ali bodo bone lahko vnovčili do konca leta. Na gospodarskem ministrstvu namreč za zdaj o podaljšanju roka za njihovo uporabo ne razmišljajo. S tem vprašanjem se bodo ukvarjali po jesenskih počitnicah, ko bo epidemiološka slika bolj jasna. Sicer pa se v zvezi s turističnimi boni pojavljajo tudi zlorabe; od kraj do fiktivnih vnovčevanj.

Državni sekretar gospodarskega ministrstva Simon Zajc pravi, da inšpekcija ni izrekla nobene globe in samo en opomin, tako da nekih težav in izigravanj ni.

Zaradi zaostrovanja epidemiološke situacije v državi, se več kot polovica upravičencev turističnih bonov najverjetneje upravičeno sprašuje, ali bodo bone lahko vnovčili do konca leta. Na gospodarskem ministrstvu namreč za zdaj o podaljšanju roka za njihovo uporabo ne razmišljajo. S tem vprašanjem se bodo ukvarjali po jesenskih počitnicah, ko bo epidemiološka slika bolj jasna. Sicer pa se v zvezi s turističnimi boni pojavljajo tudi zlorabe; od kraj do fiktivnih vnovčevanj.
Nadzor nad pravilno uporabo turističnih bonov in doseganje njihovega namena – gre za multiplikacijo učinkov – izvajajo tržni inšpektorji. Ti se v zadnjem času ukvarjajo tako s krajami bonov kot tudi z njihovo fiktivno uporabo, pojasnjuje vršilka dolžnosti glavne tržne inšpektorice Martina Gašperlin:

"Tržni inšpektorat nadzoruje, ali je storitev, ki je na računu, dejansko izvedena, ker sicer ni multiplikativnih učinkov, imamo že več prijav, postopki so še odprti, tako da še nimamo sankcij, glede na količino koriščenih bonov ni veliko kršitev, bi rekla, da smo v Ljubljani imeli okoli 20 prijav, Ljubljana je najbolj problematična, ker se ljudje niso odločili, da bi koristili bone v Ljubljani, hoteli so imeli zelo inovativne pristope in so ponujali bone za nakupovalne center in podobne zadeve, policija pa je izvedla nadzore v nekaterih hostlih, pregledali so sobe in ugotovili, da v sobi ni nihče prespal."

Kraje bonov naj bi se dogajale po domovih za ostarele, še domnevajo na tržnem inšpektoratu:

"Za bon rabite EMŠO in davčno številko, tako da so pri starejših prišli do podatkov, da so šli v dom za ostarele in slikali osebno, tukaj pa policija preiskuje te primere."

Na zlorabe bonov se je danes odzval tudi državni sekretar gospodarskega ministrstva Simon Zajc, ki resnico vidi drugače:

"V resnici smo, si moramo priznati, ta ukrep zelo dobro pripravili in pomislili na vse možne luknje, ki bi lahko bile izkoriščene za izigravanje, tako da danes, smo blizu 900.000 izkoriščenih bonov, inšpekcija ni izrekla nobene globe in samo en opomin, tako da nekih težav in izigravanj ni."

Na gospodarskem ministrstvu sicer glede na epidemiološko situacijo v državi še ne razmišljajo o podaljšanju veljavnosti bonov:

"Že od dneva, ko smo sprejeli ukrep, je najbolj pogosto vprašanje, če bomo bone podaljšali, zaenkrat je situacija, da bomo v tednih po jesenskih počitnicah sprejeli odločitev ali ukrep ostane kot je ali pa se ga kakorkoli preoblikuje."

Spomnimo, da je bil namen bonov pomoč turističnemu gospodarstvu po epidemiji. Kot pojasnjuje direktor Turistično gostinske zbornice Fedja Pobegajlo, je bil ukrep dobrodošel in da si poleg drugih ukrepov želijo, da bi država turizem z boni spodbujala tudi v prihodnjem letu:

"Mi smo že predlagali izdajo bonov za leto 2021, smo pa v intenzivnih pogovorih s pristojnimi institucijami glede dodatne pomoči turističnim družbam, ki so bile v letošnjem letu najbolj prizadete zaradi velikega izpada prihodkov, tako da ne bi bili ukrepi univerzalni za vse, ampak bi bila glede na prihodke različna pomoč podjetjem, upam, da se bomo uspeli dogovoriti in da bo tudi skozi ta dodaten ukrep rešeno veliko podjetij in delovnih mest."

O zlorabah turističnih bonov menda na zbornici niso bili obveščeni, jih pa obsojajo.


Aktualna tema

4523 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Zlorabe turističnih bonov: od kraj do fiktivnih vnovčevanj

13.10.2020

Zaradi zaostrovanja epidemiološke situacije v državi, se več kot polovica upravičencev turističnih bonov najverjetneje upravičeno sprašuje, ali bodo bone lahko vnovčili do konca leta. Na gospodarskem ministrstvu namreč za zdaj o podaljšanju roka za njihovo uporabo ne razmišljajo. S tem vprašanjem se bodo ukvarjali po jesenskih počitnicah, ko bo epidemiološka slika bolj jasna. Sicer pa se v zvezi s turističnimi boni pojavljajo tudi zlorabe; od kraj do fiktivnih vnovčevanj.

Državni sekretar gospodarskega ministrstva Simon Zajc pravi, da inšpekcija ni izrekla nobene globe in samo en opomin, tako da nekih težav in izigravanj ni.

Zaradi zaostrovanja epidemiološke situacije v državi, se več kot polovica upravičencev turističnih bonov najverjetneje upravičeno sprašuje, ali bodo bone lahko vnovčili do konca leta. Na gospodarskem ministrstvu namreč za zdaj o podaljšanju roka za njihovo uporabo ne razmišljajo. S tem vprašanjem se bodo ukvarjali po jesenskih počitnicah, ko bo epidemiološka slika bolj jasna. Sicer pa se v zvezi s turističnimi boni pojavljajo tudi zlorabe; od kraj do fiktivnih vnovčevanj.
Nadzor nad pravilno uporabo turističnih bonov in doseganje njihovega namena – gre za multiplikacijo učinkov – izvajajo tržni inšpektorji. Ti se v zadnjem času ukvarjajo tako s krajami bonov kot tudi z njihovo fiktivno uporabo, pojasnjuje vršilka dolžnosti glavne tržne inšpektorice Martina Gašperlin:

"Tržni inšpektorat nadzoruje, ali je storitev, ki je na računu, dejansko izvedena, ker sicer ni multiplikativnih učinkov, imamo že več prijav, postopki so še odprti, tako da še nimamo sankcij, glede na količino koriščenih bonov ni veliko kršitev, bi rekla, da smo v Ljubljani imeli okoli 20 prijav, Ljubljana je najbolj problematična, ker se ljudje niso odločili, da bi koristili bone v Ljubljani, hoteli so imeli zelo inovativne pristope in so ponujali bone za nakupovalne center in podobne zadeve, policija pa je izvedla nadzore v nekaterih hostlih, pregledali so sobe in ugotovili, da v sobi ni nihče prespal."

Kraje bonov naj bi se dogajale po domovih za ostarele, še domnevajo na tržnem inšpektoratu:

"Za bon rabite EMŠO in davčno številko, tako da so pri starejših prišli do podatkov, da so šli v dom za ostarele in slikali osebno, tukaj pa policija preiskuje te primere."

Na zlorabe bonov se je danes odzval tudi državni sekretar gospodarskega ministrstva Simon Zajc, ki resnico vidi drugače:

"V resnici smo, si moramo priznati, ta ukrep zelo dobro pripravili in pomislili na vse možne luknje, ki bi lahko bile izkoriščene za izigravanje, tako da danes, smo blizu 900.000 izkoriščenih bonov, inšpekcija ni izrekla nobene globe in samo en opomin, tako da nekih težav in izigravanj ni."

Na gospodarskem ministrstvu sicer glede na epidemiološko situacijo v državi še ne razmišljajo o podaljšanju veljavnosti bonov:

"Že od dneva, ko smo sprejeli ukrep, je najbolj pogosto vprašanje, če bomo bone podaljšali, zaenkrat je situacija, da bomo v tednih po jesenskih počitnicah sprejeli odločitev ali ukrep ostane kot je ali pa se ga kakorkoli preoblikuje."

Spomnimo, da je bil namen bonov pomoč turističnemu gospodarstvu po epidemiji. Kot pojasnjuje direktor Turistično gostinske zbornice Fedja Pobegajlo, je bil ukrep dobrodošel in da si poleg drugih ukrepov želijo, da bi država turizem z boni spodbujala tudi v prihodnjem letu:

"Mi smo že predlagali izdajo bonov za leto 2021, smo pa v intenzivnih pogovorih s pristojnimi institucijami glede dodatne pomoči turističnim družbam, ki so bile v letošnjem letu najbolj prizadete zaradi velikega izpada prihodkov, tako da ne bi bili ukrepi univerzalni za vse, ampak bi bila glede na prihodke različna pomoč podjetjem, upam, da se bomo uspeli dogovoriti in da bo tudi skozi ta dodaten ukrep rešeno veliko podjetij in delovnih mest."

O zlorabah turističnih bonov menda na zbornici niso bili obveščeni, jih pa obsojajo.


22.01.2021

Medvedi letošnjo zimo bolj slabo spijo

Na družabnih omrežjih Notranjcev lahko v mesecu zasledite veliko fotografij medvedjih stopinj. Večini se to zdi nenavadno, saj smo se učili, da kosmatinci pozimi spijo. Vendar pa ni tako, pravi vodja intervencijske skupine za velike zveri za Notranjsko Primorsko in vodja lovišča s posebnim namenom Jelen Anton Marinčič. Poleg medvedov pa v notranjskih gozdovih prebiva tudi ogromno volkov in risi.


21.01.2021

Renesansa trga kriptovalut - te so lahko zavetišče za državne valute, podobno kot zlato

Kaj se dogaja na trgu kriptovalut, kaj je botrovalo hitremu skoku cene bitcoina in kdo seli kapital v kriptokovance? Medtem ko so na kitajskem trgovanje s kriptovalutami prepovedali, saj se bojijo odliva denarja iz države, so ustanovili svoj kriptokovanec, ki napreduje. Podobne namene imajo tudi Rusi. Državne, centralizirane, kriptovalute so v popolnem nasprotju s filozofijo kriptovalut, ki predvideva popolno decentraliziranost valute in trgovanje brez posrednikov. Po drugi strani se v ZDA nekatere kriptovalute spreminjajo v delnice, kar pomeni, grejo v smer registracije. Za vlagatelje se s tem ne spremeni veliko, bo pa poslovanje še nekoliko bolj varno. Več o tem z Mitjem Glavnikom, finančnim svetovalcem in urednikom portala Kriptovalute.si.


21.01.2021

Črno belo bogastvo s krškega polja

V Posavju še do jeseni poteka dvoletni projekt Črno belo bogastvo s krškega polja, s katerim želijo povečati prepoznavnost domače avtohtone pasme krškopoljskega prašiča, ohraniti pomemben del posavske kulturne dediščine in spodbuditi razvoj območne kulinarično-turistične ponudbe, več v prispevku Suzana Vahtarić.


20.01.2021

Migrantska kriza je še naprej zaostrena

Na severozahodu Bosne in Hercegovine je migrantska kriza še naprej zaostrena. Prostora v sprejemnih centrih ni, novih lokacij, o katerih bi se strinjali, ni, v Republiki srbski pa vztrajajo, da migrantov na svojem ozemlju ne bodo imeli. V okolici Bihaća in Velika Kladuša je tako vsaj kakih 1500 migrantov, ki živjo na prostem.


19.01.2021

Trend okuženih v DSO-jih se obrača navzdol

Lani smo se pogosto spraševali kakšne so razmere v domovih za starejše, kako preživljajo čas epidemije in izolacije oskrbovanci in na drugi strani tudi izčrpani zaposleni v domovih, kjer že več kot desetletje čakajo na nove normative . Domovi so se v tem obdobju spremenili v negovalne bolnišnice, normativi, ki določajo število kadrov, pa še kar ostajajo enaki. Denis Sahernik v. d. sekretarja Skupnosti socialnovarstvenih zavodov Slovenije poudarja, da se trend okuženih s koronavirusom obrača navzdol.


19.01.2021

Zdravstveno osebje daje vse od sebe

Zdravstveno osebje, ki dela na oddelkih COVID-19 oddelkih po bolnišnicah po državi doživlja hude stiske. So vodstva bolnišnic in Ministrstvo za zdravje že pomislili, da zaposleni v covid enotah potrebujejo psihosocialno podporo? Finančni dodatki le tega ne morejo nikoli nadomestiti. Pred dnevi se je tako na družabnem omrežju spraševala doktorica Brigita Skela Savič, predstojnica katedre za zdravstvene vede in izredna profesorica na fakulteti za zdravstvo Angele Boškin na Jesenicah. Kakšno je stanje po bolnišnicah in kako v teh mesecih deluje zdravtveno osebje? Več Marko Rozman.


19.01.2021

Nezaupnica

Potem ko je predsednik Desus-a Karel Erjavec umaknil soglasje h kandidaturi za predsednika vlade, je postopek konstruktivne nezaupnice končan. Predvidenega glasovanja jutri v državnem zboru ne bo. Erjavec je sicer napovedal, da bodo vložili nov predlog, ko bodo vzpostavljeni pogoji za normalno delo vseh poslancev. Vodje poslanskih skupin pa so se na neformalnem pogovoru dogovorili, da bodo stranke do jutri pripravile predloge, kako spremeniti poslovnik, da bi lahko poslanci tajno glasovali tudi na daljavo. O tem se je z nekaterimi pravniki pogovarjala Jolanda Lebar.


19.01.2021

Služba za varstvo pred snežnimi plazovi Zelenica – Tržič: "Za zdaj smo edini v državi, lahko bi nas bilo več"

Letošnja zima z debelo snežno odejo kar vabi v gore, kjer je po podatkih ARSO na višini okoli 1500 metrov znatna nevarnost snežnih plazov. Dogajanje na območju Zelenice in tega dela Karavank že šesto leto pozorno opazuje Služba za varstvo pred snežnimi plazovi Tržič- Zelenica, ki je edina v državi. Ob podpori tržiške občine ekipa spremlja razmere na Zelenici, kjer so postavljene tudi tri vremenske postaje. Z lokalnim lavinskim biltenom preventivno obvešča in opozarja obiskovalce gora in turne smučarje o razmerah in nevarnostih snežnih plazov.


19.01.2021

Hitri testi

O rezultatih verifikacije hitrih testov kitajskega proizvajalca Shenzen Ultra, ki ga je državi prodalo podjetje Majbert Pharm, smo se pogovarjali z direktorico Nacionalnega laboratorija za zdravje, hrano in okolje, ki je analizo izvedel, Tjašo Žohar Čretnik. Pojasnila je, kakšno občutljivost, to je sposobnost, da test dejansko odkrije pozitivne osebe, ima pri ljudeh, ki simptome kažejo kot pri tistih, ki jih ne. Pri tem razloži, zakaj se je pri nekaterih pokazala le polovična občutljivost. Več v pogovoru s Heleno Lovinčič.


18.01.2021

Cepilni potni listi

Obvezno cepljenje ali pogojevanje cepljenja z vstopom v neko državo ter zbiranje osebnih podatkov v zvezi z zdravjem je resen poseg v zasebnost, pravi Alenka Jerše, namestnica informacijske pooblaščenke. Nekatere države Evropske unije so o cepilnih listih že začele presojati. V zvezi z morebitnimi cepilnimi potnimi listi pa zaenkrat ni sprejetih nobenih pravnih podlag. O tem kakšni zadržki in dileme se pojavljajo v zvezi s tovrstnim zbiranjem občutljivih osebnih podatkov, se je novinarka Martina Tita Mayer pogovarjala z namestnico informacijske pooblaščenke Alenko Jerše.


15.01.2021

Beovič

Ste med tistimi, ki so covid že preboleli, pa morate zaradi službenih obveznosti čez mejo? Ker za to potrebujete negativni test, se lahko znajdete v težavah. Test namreč še nekaj časa po okužbi pokaže pozitivni rezultat. To v veliki večini primerov ne pomeni, da ste še kužni, kljub temu pa ne morete čez mejo. To se je zgodilo tudi našemu novinarju, ki je covid prebolel. Gotovo pa je takšnih ljudi več, pravi vodja vladne skupine za covid Bojana Beovič, zato so vladi predlagali, da se za takšne primere izda potrdilo, ki bi veljalo 3 mesece. Smo pa dr. Beovičevo tudi vprašali, kakšno je njeno stališče glede morebitnega vnovične ustavitve javnega življenja. Z njo se je pogovarjala Helena Lovinčič.


15.01.2021

Služba v najvišje ležeči »pisarni« v Sloveniji - Jože Senica že šesto leto opravlja delo dežurnega meteorologa na Kredarici

Si predstavljate službo, ki je morda ne morete zaključiti zaradi slabih vremenskih razmer? Prav to se lahko zgodi dežurnim vremenoslovcem na Kredarici, ki jih po desetih dnevih službe pride iskat helikopter in pripelje novo ekipo. Če vremenske razmere tega ne dopuščajo, morajo počakati na lepše vreme. Sicer pa se njihovo delo začne zgodaj zjutraj ob prvem odčitavanju vremenskih podatkov. Zakaj to delo z veseljem opravlja, pa pripoveduje Jože Senica.


14.01.2021

S kakšnimi težavami se ob študiju na daljavo srečujejo študenti in visokošolski predavatelji?

Sinočnje podaljšanje epidemije za dva meseca ne obeta skorajšnjega odprtja šol in študentskih predavalnic. Študij na daljavo marsikje traja že od začetka študijskega leta in vsakih naslednjih 14 dni je ključnih. Kako to doživljajo študentje, je povedala Vida Jocif, študentka druge stopnje umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Na Filozofski fakulteti so lani maja po koncu letnega semestra opravili raziskavo med študenti, kako ocenjujejo študijsko obremenitev v času epidemije, kaj jih je ob študiju na daljavo najbolj motilo in kaj jim je najbolj ustrezalo ter kako je s sposobnostmi uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije in opremljenostjo s strojno opremo pri študentih. O rezultatih raziskave smo govorili z dekanom Filozofske fakultete dr. Romanom Kuharjem.


14.01.2021

"Telemetrija mi je rešila življenje!" - Zdravljenje na daljavo na Koroškem

V času življenja v epidemiji se je tudi zdravljenje na daljavo pokazalo kot eden od uspešnih pristopov na področju zdravstva. Uporaba informacijsko – komunikacijske tehnologije omogoča, da zdravniki spremljajo bolnika v njegovem domačem okolju, redno preverjajo ključne informacije o njegovem zdravju in v primeru odstopanj hitro reagirajo. Tudi zaradi telemetrije lahko denimo bolnikom, ki so prebolevali Covid v bolnišnici, hitreje omogočijo vrnitev v domače okolje. Obiskali smo Koroško, kjer so že leta 2014 predstavljali Slovenijo v evropskem projektu na področju t.i. telemetrije.


13.01.2021

Transplantacijska dejavnost in covid-19

Slovenci smo po raziskavah javnega mnenja naklonjeni darovanju organov, vendar je odstotek tistih, ki se uradno opredelijo še vedno precej nizek, le pol odstotka odraslega prebivalstva. Lani je v času epidemije delež opredeljenih padel za polovico, medtem pa je bilo opravljenih transplantacij več kot kdarkoli prej.  Vpis v register opredeljenih oseb lahko tudi v času epidemije koronavirusa opravimo na preprost in popolnoma varen način po elektronski poti, v pogovoru s Heleno Lovinčič pojasnjuje direktorica Slovenija transplanta, Danico Avsec.


14.01.2021

Pogovor z Vido Jocif, študentko ljubljanske Filozofske fakultete

Kako poteka študij na daljavo, kako izpitno obdobje, v katerem so januarja študenti? Kateri so največji izzivi študija v teh razmerah, kateri pa študentskega življenja? O položaju študentov smo se pogovrajali z Vido Jocif, študentko 2. bolonjske stopnje umetnostne zgodovine in anglistike.


13.01.2021

Učinkovitost pomoči

Država je lani za blažitev posledic epidemije namenila manj kot 3 milijarde, ukrepi ki so vplivali na proračunski primanjkljaj in so torej neposredno povezani z denarnimi izdatki pa so znašali 2,4 milijarde ,ocenjuje fiskalni svet. Dejanska poraba je občutno nižja od prvotne ocene finančnih učinkov sedmih proti kronskih ukrepov, spomnimo skupaj naj bi bili ti zakoni vredni kar 7 milijard. In kakšni so učinki pomoči ? Zdenka Bakalar je vprašanje zastavila analitiku na GZS Bojanu Ivancu in profesorju na ljubljanski ekonomski fakulteti Marku Jakliču .


12.01.2021

Pri pouku športa na daljavo moramo biti inovativni

Šolanje na daljavo je še posebno zahtevno, ko gre za praktične predmete, med katerimi je tudi šport. Cirila Štuber je v iskanju dobrih praks izvajanja ur športa pred mikrofon povabila Petro Filipič, profesorico športne vzgoje in razredničarko 6. b razreda na osnovni šoli Alojzija Šuštarja v Ljubljani.


12.01.2021

Zbiranje starih hišnih Imen

Zbiranje starih hišnih imen, ki ga je pred več kot desetimi leti začela Razvojna agencija Zgornje Gorenjske, je konec lanskega leta z vpisom rabe hišnih imen v nacionalni register nesnovne kulturne dediščine doseglo pomemben mejnik. Nanj pa je postala pozorna tudi Evropa, saj ga je uvrstila med izjemne primere dobrih praks na področju ohranjanja kulturne dediščine. Kar dve tako visoki priznanji sta primeren trenutek za inventuro projekta, ki se je iz obotavljivih začetkov v vseh teh letih že prerasel v pravo gibanje. Podrobneje Romana Erjavec.


11.01.2021

"Za to cepivo točno vemo, kaj vsebuje!"

V Slovenijo je prispela nova pošiljka Pfizerjevega cepiva, ki se bo jutri transportirala v zdravstvene domove. Najprej bodo cepili starejše od 85 let in kronične bolnike, a le tiste, ki bodo lahko prišli do zdravstvenega doma. Točnejši načrt cepljenja bo vlada predstavila jutri, danes pa je o cepivu tekla debata tudi na okrogli mizi Slovenske tiskovne agencije.


Stran 98 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov