Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Če želimo do leta 2050 doseči podnebno nevtralnost, se bomo morali lotiti celovitega prestrukturiranja energetskega sistema in opustiti premog, rešiti bo treba tudi dilemo okrog nadaljnje rabe jedrske energije.
Če želimo do leta 2050 doseči podnebno nevtralnost, se bomo morali lotiti celovitega prestrukturiranja energetskega sistema in opustiti premog, rešiti bo treba tudi dilemo okrog nadaljnje rabe jedrske energije.
Pot je še dolga. Gledano globalno 80 odstotkov porabljene energije – torej električne energije, kakor tudi energije za ogrevanje in transport – proizvedejo fosilna goriva. Le 11 odstotkov prispevajo obnovljivi viri energije, 7 odstotkov biomasa, 2 odstotka jedrska energija. A po drugi strani zgledi posameznih držav kažejo, da je energetska tranzicija povsem mogoča. Velika Britanija ima trenutno 33-odstotni delež obnovljivih virov energije, Nemčija pa 42-odstotnega – pri čemer, paradoksno, ta država ostaja tudi ena večjih premogovnih sil v Evropi, takoj za Poljsko. A kakorkoli, v celoti se deleži obnovljivih virov hitro povečujejo, pravi Dave Jones iz neodvisne raziskovalne organizacije Ember:
"Leta 2015, ko je bil podpisan pariški podnebni dogovor, sta imeli vetrna in sončna energija le petodstotni delež v svetovni proizvodnji elektrike, zdaj imata desetodstotnega. Podobno velja za evropsko sedemindvajseterico, leta 2015 smo bili na 13 odstotkih, zdaj smo na 21 odstotkih vetrne in sončne energije."
Da se je za obnovljive vire energije že odločil trg, je medtem prepričan Sven Teske iz Tehnološke univerze v Sydneyu. Teske navaja ugotovitve družbe Lazard, enega ključnih analitikov cen energije, ki poročilo objavi vsako leto. Nove sončne in vetrne elektrarne lahko na ugodnih geografskih legah proizvedejo elektriko za enak strošek kot stare elektrarne na premog:
"ZDA so zaprle precej premogovnih elektrarn, ker so bile novogradnje cenejše od vzdrževanja obstoječih premogovnih elektrarn, in to bi veljalo tudi za nuklearke. Sončna energija je bila še pred desetimi leti trikrat dražja od jedrske, govorimo o novih elektrarnah, zdaj pa je obratno."
Tudi v Sloveniji precej stavimo na jedrsko energijo. In kako je tukaj s stroški? Po navedbah družbe Lazard je razpon velikanski, odvisno pač od tega, ali gre za staro, amortizirano, ali za novo elektrarno. Kot pravi Ben Wealer iz nemškega Inštituta za ekonomske raziskave, so stroški jedrskih elektrarn, ki se trenutno gradijo v Evropi, iz prvotno predvidene cene že narasli za od dvakrat do trikrat, izredno dolgo pa traja tudi razgradnja odsluženih reaktorjev, zato:
"Raziskave, ravnanje z odpadki, razgradnja, nikoli ne bomo vedeli, kakšni so dejanski stroški. Nemčija je namenila 23 milijard za rešitev za jedrske odpadke, ampak ne vemo, ali bo to dovolj, ali bodo morali davkoplačevalci še kaj dodati. In to sedemdeset let, odkar je bila zgrajena prva jedrska elektrarna."
Zaradi razmeroma dolgega obdobja izgradnje tudi ne moremo govoriti o jedrskih elektrarnah kot orodju za hitro dekarbonizacijo. A po drugi strani jedrska stroka opozarja, da ameriški in evropski proizvajalci ne gredo v korak s časom, da se znanje izgublja in da je to eden od razlogov za zamude pri dokončanju in velikansko napihnjenje investicij, medtem ko ruske in kitajske tehnologije načeloma ostajajo pri predvidenih stroških.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Če želimo do leta 2050 doseči podnebno nevtralnost, se bomo morali lotiti celovitega prestrukturiranja energetskega sistema in opustiti premog, rešiti bo treba tudi dilemo okrog nadaljnje rabe jedrske energije.
Če želimo do leta 2050 doseči podnebno nevtralnost, se bomo morali lotiti celovitega prestrukturiranja energetskega sistema in opustiti premog, rešiti bo treba tudi dilemo okrog nadaljnje rabe jedrske energije.
Pot je še dolga. Gledano globalno 80 odstotkov porabljene energije – torej električne energije, kakor tudi energije za ogrevanje in transport – proizvedejo fosilna goriva. Le 11 odstotkov prispevajo obnovljivi viri energije, 7 odstotkov biomasa, 2 odstotka jedrska energija. A po drugi strani zgledi posameznih držav kažejo, da je energetska tranzicija povsem mogoča. Velika Britanija ima trenutno 33-odstotni delež obnovljivih virov energije, Nemčija pa 42-odstotnega – pri čemer, paradoksno, ta država ostaja tudi ena večjih premogovnih sil v Evropi, takoj za Poljsko. A kakorkoli, v celoti se deleži obnovljivih virov hitro povečujejo, pravi Dave Jones iz neodvisne raziskovalne organizacije Ember:
"Leta 2015, ko je bil podpisan pariški podnebni dogovor, sta imeli vetrna in sončna energija le petodstotni delež v svetovni proizvodnji elektrike, zdaj imata desetodstotnega. Podobno velja za evropsko sedemindvajseterico, leta 2015 smo bili na 13 odstotkih, zdaj smo na 21 odstotkih vetrne in sončne energije."
Da se je za obnovljive vire energije že odločil trg, je medtem prepričan Sven Teske iz Tehnološke univerze v Sydneyu. Teske navaja ugotovitve družbe Lazard, enega ključnih analitikov cen energije, ki poročilo objavi vsako leto. Nove sončne in vetrne elektrarne lahko na ugodnih geografskih legah proizvedejo elektriko za enak strošek kot stare elektrarne na premog:
"ZDA so zaprle precej premogovnih elektrarn, ker so bile novogradnje cenejše od vzdrževanja obstoječih premogovnih elektrarn, in to bi veljalo tudi za nuklearke. Sončna energija je bila še pred desetimi leti trikrat dražja od jedrske, govorimo o novih elektrarnah, zdaj pa je obratno."
Tudi v Sloveniji precej stavimo na jedrsko energijo. In kako je tukaj s stroški? Po navedbah družbe Lazard je razpon velikanski, odvisno pač od tega, ali gre za staro, amortizirano, ali za novo elektrarno. Kot pravi Ben Wealer iz nemškega Inštituta za ekonomske raziskave, so stroški jedrskih elektrarn, ki se trenutno gradijo v Evropi, iz prvotno predvidene cene že narasli za od dvakrat do trikrat, izredno dolgo pa traja tudi razgradnja odsluženih reaktorjev, zato:
"Raziskave, ravnanje z odpadki, razgradnja, nikoli ne bomo vedeli, kakšni so dejanski stroški. Nemčija je namenila 23 milijard za rešitev za jedrske odpadke, ampak ne vemo, ali bo to dovolj, ali bodo morali davkoplačevalci še kaj dodati. In to sedemdeset let, odkar je bila zgrajena prva jedrska elektrarna."
Zaradi razmeroma dolgega obdobja izgradnje tudi ne moremo govoriti o jedrskih elektrarnah kot orodju za hitro dekarbonizacijo. A po drugi strani jedrska stroka opozarja, da ameriški in evropski proizvajalci ne gredo v korak s časom, da se znanje izgublja in da je to eden od razlogov za zamude pri dokončanju in velikansko napihnjenje investicij, medtem ko ruske in kitajske tehnologije načeloma ostajajo pri predvidenih stroških.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Neveljaven email naslov