Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Če želimo do leta 2050 doseči podnebno nevtralnost, se bomo morali lotiti celovitega prestrukturiranja energetskega sistema in opustiti premog, rešiti bo treba tudi dilemo okrog nadaljnje rabe jedrske energije.
Če želimo do leta 2050 doseči podnebno nevtralnost, se bomo morali lotiti celovitega prestrukturiranja energetskega sistema in opustiti premog, rešiti bo treba tudi dilemo okrog nadaljnje rabe jedrske energije.
Pot je še dolga. Gledano globalno 80 odstotkov porabljene energije – torej električne energije, kakor tudi energije za ogrevanje in transport – proizvedejo fosilna goriva. Le 11 odstotkov prispevajo obnovljivi viri energije, 7 odstotkov biomasa, 2 odstotka jedrska energija. A po drugi strani zgledi posameznih držav kažejo, da je energetska tranzicija povsem mogoča. Velika Britanija ima trenutno 33-odstotni delež obnovljivih virov energije, Nemčija pa 42-odstotnega – pri čemer, paradoksno, ta država ostaja tudi ena večjih premogovnih sil v Evropi, takoj za Poljsko. A kakorkoli, v celoti se deleži obnovljivih virov hitro povečujejo, pravi Dave Jones iz neodvisne raziskovalne organizacije Ember:
"Leta 2015, ko je bil podpisan pariški podnebni dogovor, sta imeli vetrna in sončna energija le petodstotni delež v svetovni proizvodnji elektrike, zdaj imata desetodstotnega. Podobno velja za evropsko sedemindvajseterico, leta 2015 smo bili na 13 odstotkih, zdaj smo na 21 odstotkih vetrne in sončne energije."
Da se je za obnovljive vire energije že odločil trg, je medtem prepričan Sven Teske iz Tehnološke univerze v Sydneyu. Teske navaja ugotovitve družbe Lazard, enega ključnih analitikov cen energije, ki poročilo objavi vsako leto. Nove sončne in vetrne elektrarne lahko na ugodnih geografskih legah proizvedejo elektriko za enak strošek kot stare elektrarne na premog:
"ZDA so zaprle precej premogovnih elektrarn, ker so bile novogradnje cenejše od vzdrževanja obstoječih premogovnih elektrarn, in to bi veljalo tudi za nuklearke. Sončna energija je bila še pred desetimi leti trikrat dražja od jedrske, govorimo o novih elektrarnah, zdaj pa je obratno."
Tudi v Sloveniji precej stavimo na jedrsko energijo. In kako je tukaj s stroški? Po navedbah družbe Lazard je razpon velikanski, odvisno pač od tega, ali gre za staro, amortizirano, ali za novo elektrarno. Kot pravi Ben Wealer iz nemškega Inštituta za ekonomske raziskave, so stroški jedrskih elektrarn, ki se trenutno gradijo v Evropi, iz prvotno predvidene cene že narasli za od dvakrat do trikrat, izredno dolgo pa traja tudi razgradnja odsluženih reaktorjev, zato:
"Raziskave, ravnanje z odpadki, razgradnja, nikoli ne bomo vedeli, kakšni so dejanski stroški. Nemčija je namenila 23 milijard za rešitev za jedrske odpadke, ampak ne vemo, ali bo to dovolj, ali bodo morali davkoplačevalci še kaj dodati. In to sedemdeset let, odkar je bila zgrajena prva jedrska elektrarna."
Zaradi razmeroma dolgega obdobja izgradnje tudi ne moremo govoriti o jedrskih elektrarnah kot orodju za hitro dekarbonizacijo. A po drugi strani jedrska stroka opozarja, da ameriški in evropski proizvajalci ne gredo v korak s časom, da se znanje izgublja in da je to eden od razlogov za zamude pri dokončanju in velikansko napihnjenje investicij, medtem ko ruske in kitajske tehnologije načeloma ostajajo pri predvidenih stroških.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Če želimo do leta 2050 doseči podnebno nevtralnost, se bomo morali lotiti celovitega prestrukturiranja energetskega sistema in opustiti premog, rešiti bo treba tudi dilemo okrog nadaljnje rabe jedrske energije.
Če želimo do leta 2050 doseči podnebno nevtralnost, se bomo morali lotiti celovitega prestrukturiranja energetskega sistema in opustiti premog, rešiti bo treba tudi dilemo okrog nadaljnje rabe jedrske energije.
Pot je še dolga. Gledano globalno 80 odstotkov porabljene energije – torej električne energije, kakor tudi energije za ogrevanje in transport – proizvedejo fosilna goriva. Le 11 odstotkov prispevajo obnovljivi viri energije, 7 odstotkov biomasa, 2 odstotka jedrska energija. A po drugi strani zgledi posameznih držav kažejo, da je energetska tranzicija povsem mogoča. Velika Britanija ima trenutno 33-odstotni delež obnovljivih virov energije, Nemčija pa 42-odstotnega – pri čemer, paradoksno, ta država ostaja tudi ena večjih premogovnih sil v Evropi, takoj za Poljsko. A kakorkoli, v celoti se deleži obnovljivih virov hitro povečujejo, pravi Dave Jones iz neodvisne raziskovalne organizacije Ember:
"Leta 2015, ko je bil podpisan pariški podnebni dogovor, sta imeli vetrna in sončna energija le petodstotni delež v svetovni proizvodnji elektrike, zdaj imata desetodstotnega. Podobno velja za evropsko sedemindvajseterico, leta 2015 smo bili na 13 odstotkih, zdaj smo na 21 odstotkih vetrne in sončne energije."
Da se je za obnovljive vire energije že odločil trg, je medtem prepričan Sven Teske iz Tehnološke univerze v Sydneyu. Teske navaja ugotovitve družbe Lazard, enega ključnih analitikov cen energije, ki poročilo objavi vsako leto. Nove sončne in vetrne elektrarne lahko na ugodnih geografskih legah proizvedejo elektriko za enak strošek kot stare elektrarne na premog:
"ZDA so zaprle precej premogovnih elektrarn, ker so bile novogradnje cenejše od vzdrževanja obstoječih premogovnih elektrarn, in to bi veljalo tudi za nuklearke. Sončna energija je bila še pred desetimi leti trikrat dražja od jedrske, govorimo o novih elektrarnah, zdaj pa je obratno."
Tudi v Sloveniji precej stavimo na jedrsko energijo. In kako je tukaj s stroški? Po navedbah družbe Lazard je razpon velikanski, odvisno pač od tega, ali gre za staro, amortizirano, ali za novo elektrarno. Kot pravi Ben Wealer iz nemškega Inštituta za ekonomske raziskave, so stroški jedrskih elektrarn, ki se trenutno gradijo v Evropi, iz prvotno predvidene cene že narasli za od dvakrat do trikrat, izredno dolgo pa traja tudi razgradnja odsluženih reaktorjev, zato:
"Raziskave, ravnanje z odpadki, razgradnja, nikoli ne bomo vedeli, kakšni so dejanski stroški. Nemčija je namenila 23 milijard za rešitev za jedrske odpadke, ampak ne vemo, ali bo to dovolj, ali bodo morali davkoplačevalci še kaj dodati. In to sedemdeset let, odkar je bila zgrajena prva jedrska elektrarna."
Zaradi razmeroma dolgega obdobja izgradnje tudi ne moremo govoriti o jedrskih elektrarnah kot orodju za hitro dekarbonizacijo. A po drugi strani jedrska stroka opozarja, da ameriški in evropski proizvajalci ne gredo v korak s časom, da se znanje izgublja in da je to eden od razlogov za zamude pri dokončanju in velikansko napihnjenje investicij, medtem ko ruske in kitajske tehnologije načeloma ostajajo pri predvidenih stroških.
Zdaj pa le pripravite svoje ure, kajti nastavili jih bomo na točen čas. Če boste obiskali konce, ki jih danes odkriva naša radijska ekipa, boste v Bosljivi Loki lahko opazili kip »vurmoharja«. Gre za poklon predstavnikom obrti, ki je bila izredno značilna za Osilniško dolino. Vurmoharji so bili prodajalci in popravljalci ur, ki so nekaj mesecev v letu preživeli po svetu. Zelo dobro se jih spomni tudi urar Milan Pajnič, ki se je rodil v zgornji Kolpski dolini leta 1938 in otroštvo ter zgodnjo mladost preživljal v vasi Gašparci. Je prava zakladnica zgodb in spominov o vurmoharjih. Najbrž ni naključje, da je tudi sam svojo poklicno pot posvetil uram in urarstvu, pravzaprav je to celi družini rezalo kruh, obrt je prevzel tudi njegov sin. Mojca Delač je Milana Pajniča obiskala v urarski delavnici v Kočevju.
Naš terenski radijski studio je s cvetjem okrasila gospa Anica Ožbolt iz Bosljive Loke, ki je še z dvema ustvarjalkama cvetja iz (krep) papirja, vpisana v register nesnovne kulturne dediščine. S cvetovi so krasili ob različnih dogodkih in kot pravi sogovornica, seže ta obrt daleč nazaj v zgodovino doline. Potreben je seveda čas in spretni prsti, cvetje pa je, preden ga podarimo, potrebno shraniti v temi. Zakaj? Lahko slišite v posnetku!
V terenskem radijskem studiu v nekdanji šoli v Osilnici se je Rok Valenčič pogovarjal z županjo Osilnice Alenko Kovač. Osilnica je po številu prebivalcev najmanjša občina v državi. Glavni cilj je dokončati dom starejših, ki je v tretji gradbeni fazi in stagnira že 15 let. S tem bi priskrbeli dragocena delovna mesta v občini in hkrati poskrbeli za starostnike v teh krajih. Govorila je tudi o življenju o obmejni občini, slišali boste lahko tudi, zakaj se bolj kot medveda boji klopa.
Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani so danes podelili Jesenkove nagrade 2023, najvišja priznanja za pedagoške, raziskovalne in strokovne dosežke na področju biotehniških ved. Jesenkova nagrajenka za življenjsko delo v letu 2023 je prof. dr. Nataša Poklar Ulrih, ki je zaznamovala razvoj raziskav na področju živilsko-prehrambne verige v Sloveniji. Na dogodku pa so predstavili tudi druge raziskovalne dosežke in izzive na področju živilsko-prehrambne verige ter BFestival 2023, namenjen predstavitvi raziskovalnih dosežkov v letu 2022 širši javnosti.
Tretji teden v marcu je Teden možganov. Ta projekt v Sloveniji bliža delovanje tega našega neverjetnega organa že od leta 2004. Vsako leto je tematsko obarvano, letošnja tema, ki so jo izbrali pa – jezik. Zakaj? Kot so zapisali organizatorji je »Jezik je sopotnik, ki nas spremlja celo življenje, z njim se učimo in prenašamo znanje. Omogoča nam, da se povezujemo in zbližujemo, prav tako pa lahko tudi razdira vezi med nami in ščuva drug proti drugemu. Beseden, nebeseden, znakovni, jezik dotika … Brez jezika si je težko predstavljati življenje v družbi. Kakšna pa je v vsem tem vloga možganov? Kako jezik oblikuje naše miselne procese, našo nevrofiziologijo?«. To so vprašanja na katera bodo odgovarjali v naslednjih dneh. Na vprašanja Mojce Delač pa sta o Tednu možganov in jeziku odgovarjali vodji organizacijske ekipe Tedna Možganov, Erika Škerlj in Lara Jereb.
Danes je Gregorjevo, dan, ko se ptički ženijo. Sinoči so po stari navadi »luč v vodo vrgli«, po rekah in potokih pa so zaplavali gregorčki. Na Gorenjskem ta običaj vrsto let ohranjajo v Tržiču, Kropi, Železnikih, Kamni Gorici in drugod. Običaj pa so z ustvarjalno delvnico prvič oživili tudi na Zgornji Beli ter tako obudili tradicijo spuščanja gregorčkov po potoku Belca.
Danes sta Dijaška organizacija Slovenije in minister za vzgojo in izobraževanje v Ljubljani slavnostno podelila priznanje naj dijakinja in naj dijak. To sta dijakinja mednarodne mature na II. gimnaziji Maribor Gaja Đukanović Babič in Luka Vaupot, prav tako dijak tega programa, ki pa je lani obiskoval Gimnazijo Ravne na Koroškem. Namen projekta Dijaške organizacije Slovenije je izbrati aktivne dijake in dijakinje, ki so uspešni ne le na učnem področju, ampak se v prostem času ukvarjajo tudi z različnimi obšolskimi dejavnostmi, so uspešni na tekmovanjih in družbeno angažirani na različnih področjih.
Vsako leto za rakom dojk ali rodil zboli približno 2 tisoč 250 žensk, od teh je polovica v delovnem razmerju. Tiste, ki se nato po uspešnem onkološkem zdravljenju vračajo na delovna mesta, imajo pri tem veliko težav. O problemih, njihovih rešitvah in pravicah, do katerih so bolnice upravičene, so spregovorile strokovnjakinje na okrogli mizi Združenja Evropa Donna.
Potrošništvo in hitra moda nas silita v nakup vedno novih oblačil, ki so po zelo nizkih cenah dostopne praktično na vsakem vogalu. Toda ali se kdaj vprašamo, kje pristanejo naša zavržena oblačila? Bruseljski Changing markets foundation je v sklopu svoje raziskave Trashion razkril, da je trgovina z rabljenimi oblačili, ki jih v Evropi zavržemo, v svojem bistvu zgolj izvoz odpadkov. V Keniji tako nastajajo ogromna smetišča z odpadnimi oblačili, ki jih v večini primerov ni mogoče razgraditi. Ker so ta oblačila neuporabna, jih lokalni prebivalci sežigajo za kuhanje jedi, s čimer v zrak spuščajo nevarne delce, ki ogrožajo zdravje otrok in ostalih prebivalcev. Od požganih oblačil namreč ostane mikroplastika, ki se vpija v zemljo, iz rek odteka v morje, našli so jo tudi v človeških telesih. Nujna bi bila zato zakonska regulacija na samem začetku problema – torej v proizvodnji oblačil.
Težka življenjska in poklicna pot doktorice Eleonore Jenko Groyer
Ob mednarodnem dnevu žensk je voditeljica Tita Mayer pred mikrofon povabila tiste, ki smo jim zaupali svoj glas in politični mandat, da sprejemajo prave in dobre odločitve. Več o tem v čem se poslanke strinjajo, v čem se razhajajo in ali so pripravljene pri pomembnih temah stopiti onkraj ideologij, v današnji Aktualni temi.
Mednarodni dan žensk obeležuje njihovo ekonomsko, politično in socialno enakopravnost. Podatki nacionalne raziskave na področju enakosti med spoloma na podeželju kažejo na veliko neenakost žensk. V kmečkem okolju poleg gospodinjstva ter skrbi za otroke in ostarele nase prevzemajo tudi tipično moška dela, s čimer ostajajo brez prostega časa. Ne glede na veliko količino opravljenega dela jih ogromno nima lastnega dohodka niti lastnega transakcijskega računa. V marsikateri kmečki družini so prav ženske tiste, pri katerih varčujejo pri socialnem zavarovanju. Veliko žensk na podeželju tako ostaja ekonomsko odvisnih, ubogljivih, ponižnih in brez glasu. V okviru projekta TERA, ki proučuje problematiko usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ljudi na podeželju se bo letos zvrstilo 20 delavnic za opolnomočenje in lažje doseganje enakovrednosti obeh spolov na podeželju. Brez tega ravnovesja ne bo trajnostnega razvoja podeželja. Problematiko osvetljuje Jernejka Drolec.
V Franciji danes vnovič potekajo stavke in množični protesti proti reformi pokojninskega sistema. Šole so zaprte in promet ohromljen. O tem, ali so protesti miroljubni, ali je reforma nujno potrebna, pa tudi o odzivih predsednika Macrona v pogovoru z našo dopisnico Mojco Širok.
Ob začetku jubilejnega, 40. slovenskega tedna boja proti raku, poteka pot geslom Slovenija pred novimi presejalnimi programi za raka, so na novinarski konferenci predstavili bistvene novosti, ki jih je svet Evropske unije sprejel lani decembra. To so prenovljena priporočila za presejalne programe. Med temi so novi, to so programi za odkrivanje pljučnega raka in raka prostate.
S februarjem se je zaključil triletni projekt Razvoj slovenščine v digitalnem okolju, vrednem štiri milijone evrov. Z njim so ustvarili nove digitalne tehnologije in pripomočke, kot so prostokodni prevajalnik, terminološki portal in celo razpoznavalnik govora. Pri slednjem gre za avtomatsko transkripcijo zvočnih datotek, česar do zdaj v slovenščini še nismo poznali - vsaj ne javno dostopno. Dosežek je za manjši evropski jezik, kot je slovenščina, seveda ogromen, a težava tiči na nasprotni strani. To je bil zgolj projekt in ne strategija digitalizacije jezika. Strokovnjake zato skrbi, da bo slovenščina v zelo pomembnem obdobju hitre digitalizacije jezikov zaspala. In rešitev? Ponovno, kot že nekajkrat v zadnjem času, bi se morali zgledovati po Estoniji.
V Slovenj Gradcu so začeli drugo dobrodelno akcijo znane katrce nekdanjega predsednika Boruta Pahorja. Za 60 tisoč evrov so jo odkupili trije bratje Fratar iz Dravograda. Za katrco zdaj zbirajo prostovoljne prispevke, saj želijo poskrbeti za še več denarja za otroke, obolele za rakom. O dobrodelni akciji in o tem, kako se pelje tako stara katrca se je s tremi brati pogovarjala naša dopisnica Metka Pirc.
Ob mednarodnem dnevu osveščanja o okužbi s HPV, ki povzroča raka materničnega vratu, stroka opozarja na možnosti preventivnega vedenja, na učinkovito cepljenje proti HPV, odzivanje v presejalne program ZORA ter redno udeležbo pri ginekologu. Vse to v kombinaciji lahko privede do tega, da bi bil rak materničnega vratu prvi med raki, ki bi ga lahko odpravili. O načinu okužbe, posledicah in preventivi se je Helena Lovinčič pogovarjala z Urško Ivanuš iz Onkološkega inštituta.
Po napovedih strokovnjakov nas bo leta 2050 že 10 milijard. Bo zemlja zmogla zadovoljiti naše potrebe in se pri tem še obnavljati? Znanstveniki pravijo, da seveda ne. Spremembe na številnih področjih so nujne. Kaj pa, če bi vsi živeli v enem samem mestu, velikem kot ameriška zvezna država Teksas, ostale dele planeta pa bi prepustili globalni divjini? To radikalno idejo ponuja Liam Young. Z njim se je pogovarjala Urška Henigman.
Pretekli teden je na povabilo Britanskega veleposlaništva v Sloveniji v Ljubljano prišel britanski alpinist in pisec, Tom Livingstone, ki ga je slovenska javnost spoznala leta 2018 po uspešno preplezanem Latoku 1 v Pakistanu, skupaj s Slovencema Alešem Česnom in Luko Stražarjem. Za ta podvig, ki se je štiri desetletja zdel nedosegljiv, je trojica prejela nagrado Zlati cepin. Ob obisku Slovenije, ki ga izkoristil tudi za plezanje, je Toma Livingstona v radijski studio povabila Mojca Delač. Foto: Barbara Navala
V Barceloni se danes končuje eden največjih sejmov mobilnih telefonov in telekomunikacij. V ospredju sejma, ki je vrata odprl v ponedeljek, so poleg najnovejših pametnih mobilnih telefonov, ki se lahko napolnijo že v manj kot desetih minutah, v ospredju tudi umetna inteligenca, mreženje v oblakih in vzpostavitev telekomunikacijskega omrežja 6G. Sogovornik: Matjaž Ropret.
Neveljaven email naslov