Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Policijska ura

20.10.2020

Uvedba » policijske ure« je v neskladju z ustavo, sta prepričana pravnik Andraž Teršek in odvetnik Damijan Pavlin. Opozarjata, da država lahko prepove gibanje le, če razglasi izredno stanje. Zato sta na ustavno sodišče že vložila pobudo za presojo ustavnosti vladnega odloka. Ideje o izrednem stanju niso le nore, ampak tudi nevarne pa opozarjajo nekateri. Jolanda Lebar.

Danes so začeli veljati dodatni ukrepi za zajezitev širjenja koronavirua. Zbira se lahko le še do 6 ljudi, prepovedano je prehajanje med regijami; med 21. in 6. uro velja prepoved gibanja

Uvedba policijske ure je v neskladju z ustavo, sta prepričana pravnik Andraž Teršek in odvetnik Damijan Pavlin. Opozarjata, da država lahko prepove gibanje le, če razglasi izredno stanje. Zato sta na ustavno sodišče že vložila pobudo za presojo ustavnosti vladnega odloka. Ideje o izrednem stanju niso le nore, ampak tudi nevarne, pa opozarjajo nekateri. Jolanda Lebar se je o tem pogovarjala z ustavnim pravnikom, doktorjem Janezom Pogorelcem in odvetnikom doktorjem Blažem Kovačičem Mlinarjem.

Odvetnik Blaž Kovačič Mlinar opozarja, da je bolj kot sorazmernost ukrepov, ki jih za zajezitev širjenja novega koronavirusa sprejema vlada, problematična njihova pravna predvidljivost.

Pobudnika ustavne presoje Teršek in Pavlin ne želita dodatno pojasniti svojih trditev, da smo v neustavnem stanju – če niso razglašene izredne razmere, je pa prepovedano gibanje po državi. Ocenjujeta, da je preprečevanje, omejitev in zajezitev širjenja nalezljive bolezni mogoče doseči z milejšimi ukrepi, ne pa prepovedjo gibanja. Mnenja pravnikov glede tega so različna.

Ustavni pravnik Janez Pogorelec: "Tukaj ne gre za policijsko uro, gre za zdravstveni ukrep."


Aktualna tema

4525 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Policijska ura

20.10.2020

Uvedba » policijske ure« je v neskladju z ustavo, sta prepričana pravnik Andraž Teršek in odvetnik Damijan Pavlin. Opozarjata, da država lahko prepove gibanje le, če razglasi izredno stanje. Zato sta na ustavno sodišče že vložila pobudo za presojo ustavnosti vladnega odloka. Ideje o izrednem stanju niso le nore, ampak tudi nevarne pa opozarjajo nekateri. Jolanda Lebar.

Danes so začeli veljati dodatni ukrepi za zajezitev širjenja koronavirua. Zbira se lahko le še do 6 ljudi, prepovedano je prehajanje med regijami; med 21. in 6. uro velja prepoved gibanja

Uvedba policijske ure je v neskladju z ustavo, sta prepričana pravnik Andraž Teršek in odvetnik Damijan Pavlin. Opozarjata, da država lahko prepove gibanje le, če razglasi izredno stanje. Zato sta na ustavno sodišče že vložila pobudo za presojo ustavnosti vladnega odloka. Ideje o izrednem stanju niso le nore, ampak tudi nevarne, pa opozarjajo nekateri. Jolanda Lebar se je o tem pogovarjala z ustavnim pravnikom, doktorjem Janezom Pogorelcem in odvetnikom doktorjem Blažem Kovačičem Mlinarjem.

Odvetnik Blaž Kovačič Mlinar opozarja, da je bolj kot sorazmernost ukrepov, ki jih za zajezitev širjenja novega koronavirusa sprejema vlada, problematična njihova pravna predvidljivost.

Pobudnika ustavne presoje Teršek in Pavlin ne želita dodatno pojasniti svojih trditev, da smo v neustavnem stanju – če niso razglašene izredne razmere, je pa prepovedano gibanje po državi. Ocenjujeta, da je preprečevanje, omejitev in zajezitev širjenja nalezljive bolezni mogoče doseči z milejšimi ukrepi, ne pa prepovedjo gibanja. Mnenja pravnikov glede tega so različna.

Ustavni pravnik Janez Pogorelec: "Tukaj ne gre za policijsko uro, gre za zdravstveni ukrep."


03.11.2020

Kaj delajo družinski zdravniki v praznih ambulantah

Vrh stroke družinske medicine se je v javnosti oglasil z izjavo o zavezanosti pacientom, večji dostopnosti zdravnikov in javnemu zdravstvu kljub temu, da se je delo 900 slovenskih družinskih zdravnikov spremenilo zaradi epidemije koronavirusa. Čeprav so ambulante videti prazne in čeprav je videti, da se ukvarjajo samo z boleznijo covid-19, v resnici delajo več kot kadarkoli. O tem smo se pogovarjali z družinsko zdravnico Neno Kopčavar Guček, ki je najprej povedala, zakaj so se odločili, da se s svojimi težavami v času korone obrnejo na javnost.


03.11.2020

Po terorističnem napadu

Po grozljivi noči so prebivalci Dunaja prestrašeni. Večina ni zapustila svojih domov, nekateri se vanje sploh še niso vrnili. Na Dunaju živi in študira veliko Slovencev, med njimi je tudi študent Jure Pišek, ki na Dunaju študira kitaro. Kako je včeraj doživljal dogajanje v centru mesta je zaupal Marku Rozmanu. Luka Robida pa se je o razsežnosti napadov pogovarjal s profesorjem s katedre za obramboslovje Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani dr. Iztokom Prezljem.


03.11.2020

Razvoj

Po bančni konferenci: Slovenija si je zastavila cilj, da s svojimi in evropskimi sredstvi podpre 160 novih projektov za oživitev gospodarske rasti.


02.11.2020

Največ okužb še vedno na Gorenjskem

Z okužbami je še vedno najbolj obremenjena Gorenjska, čeprav zadnji podatki kažejo, da je število okuženih pričelo upadati. Na Gorenjskem je na 100 tisoč prebivalcev okuženih 1978 prebivalcev, 1. oktobra pa je bilo 890 okužb. Največ okuženih je še vedno v Kranju, v Železnikih pa so zabeležili največ okužb na število prebivalcev. Tam so se okužbe tudi zelo hitro širile. Strokovnjaki pa si postavljajo vprašanje, zakaj je ravno Gorenjska najbolj obremenjena regija.


02.11.2020

Subvencionirana prehrana v šolah

Otroci so v šoli pod določenimi pogoji deležni subvencionirane šolske prehrane. To velja za osnovne in srednje šole. Že v prvem valu koronavirusa so bile šole nekaj mesecev zaprte. Šolanje je potekalo na daljavo. Podobno lahko rečemo za začetek tega šolskega leta. Humanitarne organizacije opozarjajo, da so potrebe po hrani narasle in družine se po pomoč zatekajo k njim. Z naslova subvencionirane prehrane, torej tiste, ki je ni bilo spomladi, je v državni blagajni ostalo neporabljenih skoraj 12 milijonov evrov. Kakšne so bile spomladanske izkušnje, kako ravnatelji razmišljajo o vprašanju zagotavljanja toplega obroka ali malice, do katere so otroci in mladostniki upravičeni? Kaj namerava storiti država? Kakšne so možne rešitve?


30.10.2020

Telesna aktivnost je zelo priporočljiva tudi v času epidemije

Kmalu po prvem valu epidemije so v javnost prišli zaskrbljujoči rezultati raziskave Fakultete za šport o velikem padcu telesne pripravljenosti slovenskih otrok. Prav tako je marsikdo, ki je epidemijo preživel predvsem med 4 stenami in na kavču, ugotovil, da se mu je telesna kondicija zelo hitro precej zmanjšala. Že takrat so strokovnjaki, tako tisti s področja medicine kot tisti s področja telesne aktivnosti, opozarjali, da moramo tudi v času epidemije poskrbeti za redno gibanje in vzdrževanje kondicije. Tudi ta namreč vpliva na to, kako uspešno se bomo spopadli z morebitno okužbo.Več v pogovoru Andreje Čokl z doc. dr. Vedranom Hadžićem, dr. med., s Fakultete za šport.


30.10.2020

45 let Slovenskega etnološkega društva

Veliko različnih praznovaj in obletnic je bilo letos že prestavljenih, odpovedanih ali izpeljanih prek spleta. Tudi slovenski etnologi, ki v teh dneh praznujejo 45 let delovanja Slovenskega etnološkega društva, so morali praznovanje nekoliko prilagoditi, a dobre volje ni manjkalo. Andreja Čokl je poklicala predsednico društva Alenko Černelič Krošelj.


30.10.2020

Splošno nošenje mask deluje kot cepljenje

Znanost že pozna odgovore na nekatera ključna vprašanja o covidu. Zdaj tako že vemo, kako kužen je novi koronavirus. Vemo tudi kdaj ga okuženi že širi, čeprav še nima bolezenskih znakov. Vsak dan sproti pa smo pred novimi dilemami. Koliko časa naj traja izolacija? Ali se z novim koronavirusom lahko okužimo večkrat? Na vprašanja tokrat odgovarja dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani. In zakaj pravi, da splošno nošenje mask deluje kot cepljenje? Sklicuje se na študijo, ki je bila objavljena v ugledni medicinski reviji The New England Journal of Medicine (NEJM). Z dr. Tomažičem se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: TV Slovenija


29.10.2020

Krepitev zdravstvenega sistema v Italiji

Italijo je epidemija na začetku zasačila nepripravljeno: desetletni proračunski rezi v zdravstvo so pustili hude posledice. Toda v minulih mesecih je zahodna soseda občutno okrepila svoje zdravstvene kapacitete ter sprožila obsežen program novega zaposlovanja. O izboljšavah se je z odgovornimi na različnih sistemskih ravneh pogovarjal naš rimski dopisnik Janko Petrovec.


29.10.2020

Nakupovanje med epidemijo

Po zagotovilih Evropske organizacije za varno hrano in naše stroke se novi koronavirus ne prenaša prek živil. "Koronavirusi za preživetje potrebujejo živega gostitelja, se pravi žival ali človeka, in v hrani ne morejo uspevati," je za Radio Slovenija pojasnil Pavel Pollak iz NIJZ-ja. Kritična točka za prenos okužbe so lahko stiki v čakalnih vrstah, ki nastajajo pred trgovinami s hrano ali na tržnicah. Priporočila za varen nakup so sicer že znana. Razkuževanje rok na vhodu in izhodu, nakup opravimo s seznamom, da skrajšamo čas v trgovini, pojdimo v trgovino, kjer poznamo razporeditev blaga po policah, izogibajmo se koncentraciji ljudi pred določenimi policami in se npr. po kruh, vrnimo, ko tam ni vrste. "Izdelkov po nepotrebnem ne prijemamo. Tudi ko prijemamo razne predmete, pazimo, se ne dotikamo obraza, zlasti ne oči, ust, nosu, preden si ne umijemo rok," ob tem opominja Pollak. Potencialno lahko koronavirus pride tudi na embalažo živil, kjer se zadrži na suhih površinah in aktivira v nekaj urah do nekaj dneh. "Zato je pa pomembno, da tudi površine pozneje očistimo," dodaja Pollak. A mnogo prej se bomo okužili v množici ljudi kot pa s konzervo. Na kmetijskem ministrstvu spet poudarjajo da, hrane v času epidemije ne primanjkuje, zato kopičenje zalog ni potrebno. Lahko pa opravimo nakup za tiste, ki spadajo v ranljivo skupino ali nakupujemo prek spleta oz. z dostavo. Tudi bencinske črpalke, ki ostajajo ves čas odprte, so lahko potencialno žarišče širjenja okužb, če ne upoštevamo varnostnih ukrepov. Več Jernejka Drolec.


29.10.2020

Slovenec na čelu največje gasilske organizacije na svetu

Med organizacijami oz. ustanovami, ki jim Slovenci najbolj zaupamo, se ob vsaki raziskavi visoko na vrhu znajdejo gasilci. Slovenski gasilci pa niso cenjeni le doma, ampak tudi po svetu. Tako ne preseneča, da je po novem na čelu največje mednarodne gasilske organizacije na svetu – Slovenec. Za predsednika »Comité Technique International de prevention et d'extinction de Feu«, krajše CTIF oz. slovensko »Mednarodnega združenja gasilskih in reševalnih služb« so delegati pretekli teden izvolili Milana Dubravca, ki je gasilski strokovni javnosti dobro znan. Dolgoletni poklicni in prostovoljni gasilec je bil poleg operativnih funkcij na vseh nivojih – od lokalnega do državnega – tudi vodja gasilske šole na Igu, sodeloval je v EU mehanizmu Civilne zaščite, kot zunanji predavatelj pa že vrsto let sodeluje v Združenih narodih pri Agenciji za jedrsko varnost na Dunaju.


28.10.2020

(Ne)zakonski otroci v odloku o omejitvah gibanja

Medtem, ko vlada sprejema ukrepe v boju proti Covidu - 19, ne smemo mimo podrobnosti, ki bi lahko bistveno vplivale na ustroj in demokratičnost naše družbe v prihodnje. V odloku o začasni delni omejitvi gibanja ljudi, se je znašla dikcija, ki razlikuje med zakonskimi in nezakonskimi otroki ter posvojenci in vsemi ostalimi otroki. O tem zakaj je sporno tovrstno razlikovanje v aktualni temi.


27.10.2020

Kako zaščititi žvižgače

Žvižgač je oseba, ki prijavi ali javno razkrije informacije o nepravilnostih, na katere naleti v okviru svojega dela v določeni organizaciji (podjetju ali javni ustanovi). Gre za razkritje nelegalnih, nepoštenih ali drugače neustreznih aktivnosti, ki lahko škodijo javnemu interesu, okolju, javnemu zdravju, varnosti potrošnikov in javnim financam.  S pomočjo žvižgačev so bile v preteklosti razkrite nekatere največje nepravilnosti v delovanju različnih organizacij. Z opozarjanjem na koruptivne prakse opravljajo za družbo dobro delo. Čeprav naj bi žvižgači uživali zaščito, in čeprav je njihova vloga pri odkrivanju nepravilnosti nesporna in jo mnoge države tudi priznavajo,  pa temu še zdaleč ni tako, niti v demokratičnih državah. Če omenimo najbolj znane: ustanovitelj Vikealeeksa Assange je trenutno v zaporu v Veliki Britaniji in čaka na morebitno izročitev ZDA, Snowden se je zatekel v Moskvo, Bradly oz. Chelsea Manning je bil(a) obsojen na 35 let zapora, predsednik Obama jo je pomilostil, pa vendare je preživela v zaporu 7 let. In pri nas?  Znan je primer dveh delavcev domžalskega komunalnega podjetja Prodnik, nekateri mednje štejejo zdravnika Erika Breclja, v zadnjem času pa je najbolj razvpit primer razkritja spornih praks pri nabavah zaščitne opreme. Ivan Gale zdaj že nekdanji uslužbenec Zavoda za blagovne rezerve je postal zagotovo najbolj znan žvižgač, ki je svoje dejanje že plačal z izgubo službo. Ponavadi so tisti, ki prijavijo nepravilnosti, tarča povračilnih ukrepov, odpovedi, šikaniranj. Z Ivanom Galetom ter Almo Sedlar, predsednico Transparency Internatinal Slovenija, se je pogovarjal Drago Balažič.


27.10.2020

Študentske družine: Starševstvo v obdobju, ki ga najpogosteje zaznamujejo študentske zabave in brezskrbnost

Študentske družine od države ne prejemajo nobene dodatne finančne podpore od običajnih družin.Diplomira okoli polovica študentskih staršev, veliko se jih razide, saj odločitev za otroka marsikoga pahne v partnersko, finančno in emocionalno stisko. Eva Lipovšek


26.10.2020

Kot da bi epidemija eksplodirala

Po oceni Instituta Jožefa Stefana je kužnih 60 tisoč prebivalcev - kar predstavlja 3 odstotke prebivalstva. Verjetnost, da srečate in ste s stikom z nekom, ki je kužen je zelo velika.


26.10.2020

Epidemija povečuje duševne stiske

Strokovnjaki opozarjajo, da se zaradi epidemiološke situacije duševne stiske ljudi povečujejo, anksioznost in depresija sta stalnica marsikoga, ki pred epidemijo ni imel težav v duševnem zdravju. Prispevek Eve Lipovšek


26.10.2020

Ježkovo nagrado je prejel Vlado Kreslin

Včeraj so na Televiziji Slovenija v oddaji Vikend paket podelili že 32. Ježkovo nagrado, namenjeno ustvarjalcem s področja radia in televizije, ki jih žirija v imenu RTV Slovenija prepozna kot nadaljevalce Ježkovega duha. Letošnji Ježkov nagrajenec je glasbenik, pesnik, skladatelj in kantavtor Vlado Kreslin.


24.10.2020

"Ne zdi se mi presenetljivo, da mladi nismo dobro seznanjeni z OZN"

24. oktober je dan OZN. Z majem je enoletni mandat slovenske mladinske delegatke pri Organizaciji združenih narodov prevzela Lucija Tacer. Z njo smo se pogovarjali o vlogi povezovanja v času, ko smo si vsak sebi tako, kot že dolgo ne, pa tudi o njenih cilji v mandatu, izzivih prihodnosti za mlade in temu, kako dobro sploh poznajo to mednarodno organizacijo. Z Lucijo Tacer se je pogovarjala Mojca Delač.


23.10.2020

Skrb za zdravje med krompirjevimi počitnicami

Šolske počitnice so tu, vrtci se zapirajo, hkrati pa veljajo prostorske in časovne omejitve gibanja. Kako v tem času, ko ne moremo daleč od svojega doma, preživljati čas s svojimi otroki in kako tudi z rekreacijo ohranjati dobro voljo, kondicijo in optimizem sta spregovorila učitelja teka Jasmina Kozina Praprotnik in Urban Praprotnik.


23.10.2020

RAZVITEJŠE DRUŽBE BOLJE SKRBIJO ZA OKOLJE IN ZA SVOJE LJUDI

Cirila Štuber se je pogovarjala o povezanosti med družbo in posameznikom, o tem kako družba določa posameznika in posameznik družbo po kriterijih kolektivističnosti in individualističnosti, o razlikah med pretežno individualističnimi in pretežno kolektivističnimi družbami in razvoju posameznika v njih z Davidom Cigojem, avtorjem knjige Razvoj zavesti.


Stran 105 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov