Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
24. oktober je dan OZN. Z majem je enoletni mandat slovenske mladinske delegatke pri Organizaciji združenih narodov prevzela Lucija Tacer. Z njo smo se pogovarjali o vlogi povezovanja v času, ko smo si vsak sebi tako, kot že dolgo ne, pa tudi o njenih cilji v mandatu, izzivih prihodnosti za mlade in temu, kako dobro sploh poznajo to mednarodno organizacijo. Z Lucijo Tacer se je pogovarjala Mojca Delač.
Lucija Tacer, Mladinska delegatka Slovenije pri OZN, ob dnevu te mednarodne organizacije razmišlja tudi o tem, kako dobro jo mladi sploh poznajo
Letos mineva 75 let, odkar je začela veljati Ustanovna listina Združenih narodov.
Z majem je enoletni mandat slovenske mladinske delegatke pri OZN prevzela Lucija Tacer, ki pravi, da je seveda 24. oktober tudi zaradi tega zanjo pomemben dan. Z društvom za Združene narode za Slovenijo popoldne med drugim prirejajo delavnico, prek spleta seveda, z naslovom PRIHODNOST OZN. Seveda gotovo ne bo šlo brez teme, ki je objela in zajela svet – to je pandemija covida-19, ki ima poleg zdravstvenih tudi socialne in gospodarske posledice. Zato me je najprej zanimalo, kako Lucija Tacer vidi pomen povezovanja v svetu, ko smo si vsak sebi toliko, kot že dolgo ne.
Mislim, da je povezovanje ključno. To je veljalo že pred pandemijo. Zdaj, ko to občutimo na bolj osebni ravni, se mi zdi, da tudi bolj opazimo. Posebej za majhne države, ampak seveda za vse druge države je povezovanje smiselno, ne samo zaradi ekonomskega vidika, ampak tudi ohranjanja miru po svetu.
Tri glavne prioritete na področju mladih in prihodnosti so po njenih besedah (I.) dobro okrevanje po krizi covida-19, (II.) mir in varnost ter (III.) podnebne spremembe.
Glede na moje izkušnje v Sloveniji ni veliko odstopanj od teh ciljev mladih po svetu, podnebne spremembe in globalno segrevanje so zagotovo velika problematika, ki se, tako kaže, bolj dotakne mladih zaradi posledic, ki jih bomo doživeli, če se kmalu ne ukrepa. Izpostavljene so tudi neenakosti zaradi osebnih okoliščin in s tem povezane nestrpnosti.
Po študiju ekonomije in politologije v ZDA se je vrnila v Slovenijo, kjer je začela študirati pravo v Ljubljani. Ekonomija, politologija in pravo – to se zdi kot odlična kombinacija za vprašanja, s katerimi se ukvarja svet, ki potrebuje spremembe. Svet, ki, pravi modrost, stoji na mladih. Koliko pa po njenih izkušnjah mladi, njeni vrstniki, recimo, poznajo Organizacijo Združenih narodov? Pravi, da je to odvisno od kroga in defincije "mladih".
Na splošno bi rekla, da so mednarodne organizacije slabo poznane. Ne zdi se mi presenetljivo, da mladi nismo seznanjeni z OZN, saj že na področjih aktivnega državljanstva na nacionaln ravni in ravni Evropske unije nismo dobro izobraženi. Seveda to ni krivda mladih, mislim, da je tu večja odgovornost na strani države, da zagotovi takšno izobraževanje in priložnosti mladim, da se lahko dejavno udeležujejo. S tem mislim, da bi tudi zrasla ozaveščenost o mednarodnih ustanovah.
4428 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
24. oktober je dan OZN. Z majem je enoletni mandat slovenske mladinske delegatke pri Organizaciji združenih narodov prevzela Lucija Tacer. Z njo smo se pogovarjali o vlogi povezovanja v času, ko smo si vsak sebi tako, kot že dolgo ne, pa tudi o njenih cilji v mandatu, izzivih prihodnosti za mlade in temu, kako dobro sploh poznajo to mednarodno organizacijo. Z Lucijo Tacer se je pogovarjala Mojca Delač.
Lucija Tacer, Mladinska delegatka Slovenije pri OZN, ob dnevu te mednarodne organizacije razmišlja tudi o tem, kako dobro jo mladi sploh poznajo
Letos mineva 75 let, odkar je začela veljati Ustanovna listina Združenih narodov.
Z majem je enoletni mandat slovenske mladinske delegatke pri OZN prevzela Lucija Tacer, ki pravi, da je seveda 24. oktober tudi zaradi tega zanjo pomemben dan. Z društvom za Združene narode za Slovenijo popoldne med drugim prirejajo delavnico, prek spleta seveda, z naslovom PRIHODNOST OZN. Seveda gotovo ne bo šlo brez teme, ki je objela in zajela svet – to je pandemija covida-19, ki ima poleg zdravstvenih tudi socialne in gospodarske posledice. Zato me je najprej zanimalo, kako Lucija Tacer vidi pomen povezovanja v svetu, ko smo si vsak sebi toliko, kot že dolgo ne.
Mislim, da je povezovanje ključno. To je veljalo že pred pandemijo. Zdaj, ko to občutimo na bolj osebni ravni, se mi zdi, da tudi bolj opazimo. Posebej za majhne države, ampak seveda za vse druge države je povezovanje smiselno, ne samo zaradi ekonomskega vidika, ampak tudi ohranjanja miru po svetu.
Tri glavne prioritete na področju mladih in prihodnosti so po njenih besedah (I.) dobro okrevanje po krizi covida-19, (II.) mir in varnost ter (III.) podnebne spremembe.
Glede na moje izkušnje v Sloveniji ni veliko odstopanj od teh ciljev mladih po svetu, podnebne spremembe in globalno segrevanje so zagotovo velika problematika, ki se, tako kaže, bolj dotakne mladih zaradi posledic, ki jih bomo doživeli, če se kmalu ne ukrepa. Izpostavljene so tudi neenakosti zaradi osebnih okoliščin in s tem povezane nestrpnosti.
Po študiju ekonomije in politologije v ZDA se je vrnila v Slovenijo, kjer je začela študirati pravo v Ljubljani. Ekonomija, politologija in pravo – to se zdi kot odlična kombinacija za vprašanja, s katerimi se ukvarja svet, ki potrebuje spremembe. Svet, ki, pravi modrost, stoji na mladih. Koliko pa po njenih izkušnjah mladi, njeni vrstniki, recimo, poznajo Organizacijo Združenih narodov? Pravi, da je to odvisno od kroga in defincije "mladih".
Na splošno bi rekla, da so mednarodne organizacije slabo poznane. Ne zdi se mi presenetljivo, da mladi nismo seznanjeni z OZN, saj že na področjih aktivnega državljanstva na nacionaln ravni in ravni Evropske unije nismo dobro izobraženi. Seveda to ni krivda mladih, mislim, da je tu večja odgovornost na strani države, da zagotovi takšno izobraževanje in priložnosti mladim, da se lahko dejavno udeležujejo. S tem mislim, da bi tudi zrasla ozaveščenost o mednarodnih ustanovah.
Statistični izračun pokaže, da srčni infarkt doživi vsak dan skoraj 11 ljudi in tako je bilo tudi letos v času corona epidemije. Zaradi strahu pred okužbo in neprepoznavanja opozorilnih znakov marsikdo ni pravočasno poiskal zdravniške pomoči. Ena takšnih je tudi naša sogovornica. Ker je bila športnica, zdrava, stara le 42 let, niti pomislila ni, da bi lahko bilo z njenim srcem kaj narobe. Srčni infarkt je doživela praktično na vrhuncu epidemije.
Pogovor z direktorjem Radia Slovenija Mirkom Štularjem: "Podatki jasno kažejo, da je javni radio zaupanja vreden medij!"
Pogovarjali smo se z dvema zasebnima zdravnicama, ki sta na vrhuncu epidemije pri nas ponudili svojo pomoč »pro bono« svojim preobremenjenim kolegom tako v bolnišnici kot tudi v zdravstvenem domu. Svojo specialistično ginekološko ambulanto sta zaprli, tako kot se je zaprl večji del zdravstva in sledili sta pozivom – stopimo v krizi skupaj! Vendar kljub potrebam njune pomoči niso nikjer sprejeli. Obrnili sta se na desetine naslovov, klicali svoje kolege, se obrnili na ministrstvo, na zdravniško zbornico, na ZZZS, vse zaman. In kaj je bila ovira? Okorelost zdravstvenega sistema! Helena Lovinčič.
Pogovor z direktorjem Radia Slovenija Mirkom Štularjem: "Podatki jasno kažejo, da je javni radio zaupanja vreden medij!"
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Do konca meseca je podaljšano subvencioniranje čakanja na delo na domu; poleg tega lahko delodajalci zaprosijo za subvencijo skrajšanega delovnega časa. A vsakič znova se najdejo delodajalci, ki izkoriščajo sistem.
Junij na Prvem ob nedeljah popoldne na radijske valove vrača narodno-zabavno glasbo in oživlja projekt "Koncert iz naših krajev". Smo pa malo predrugačili ime in sicer v "Poletni koncerti iz naših krajev". V nedeljskem jutru, pred prvo od štirih oddaj, glasbeni urednik Tomaž Guček in voditelj oddaj Milan Krapež razmišljata o pomembnosti ohranjanja tovrstne glasbene tradicije.
Kakšne so razvojne možnosti kulturno-kreativnega sektorja? Ta v Sloveniji zaposluje sedem odstotkov delavcev, ki ustvarjajo nadpovprečno bruto dodano vrednost. Kulturno-kreativni sektor je v letu 2017 ustvaril skoraj tri milijarde prihodkov od prodaje oziroma 2,7 odstotka prihodkov celotnega slovenskega gospodarstva, kar je več od kemične industrije. V kolikšni meri je epidemija sektor že prizadela in kolikšna bo po ocenah ekonomistov v prihodnjih mesecih brezposelnost njegovega najranljivejšega dela – samozaposlenih in prekarnih delavcev? To so bila vprašanja, o katerih so razmišljali v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani, kjer so predstavili prvo celovito statistično analizo kulturnega in kreativnega sektorja v Sloveniji ter raziskavo položaja delavcev v obdobju koronavirusne bolezni 19.
Ob današnjem svetovnem dnevu varstva okolja organizacija združenih narodov poziva k ohranjanju biodiverzitete. Slednje je tesno povezano z velikimi naravnimi katastrofami kot tudi z aktualno zdravstveno krizo zaradi pandemije koronavirusa, ki nas je opomnila, kako dragoceni so osnovni gradniki življenja: dostop do pitne vode in kvalitetne hrane, čist zrak, bogati in zdravi gozdovi, in kako pomembno je, da lahko naše ključne ekosisteme tudi zaščitimo pred uničujočimi posegi.
Projekti zbiranja starih hišnih imen že od leta 2009 potekajo na območju Gorenjske. Aktivnosti so delno financirane s strani Evropske unije preko programa LEADER in občin, cilj projekta, ki ga vodi Razvojna agencija Zgornje Gorenjske pa je izdelava čim bolj popolnega in strokovno utemeljenega nabora hišnih imen v izbranih naseljih vključenih občin .Do zdaj so v projektu raziskali že 350 naselij v 22 občinah in popisali več kot 11.500 imen . A projekt se , kljub temu, da je osnovna ciljna regija že raziskana , širi in trenutno že potekajo nove delavnice v nekaterih ob ljubljanskih občinah. Romana Erjavec.
Otroci se na nasilje odzivajo zelo različno. Mnogi so zelo prestrašeni, se zaprejo vase, umaknejo, pojasnjuje Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo:
Zveza društev slepih in slabovidnih obeležuje v letošnjem letu 100 let organiziranega delovanja slepih in slabovidnih v Sloveniji. V tem tednu, ki je že tradicionalno posvečen slepim in slabovidnim, so v Zvezi pripravili različne dejavnosti, da bi videče ozaveščali o potrebah in prilagoditvah slepih in slabovidnih ljudi in o njihovih težavah, s katerimi se srečujejo v vsakodnevnih situacijah. Prispevek Petre Medved.
Zaprte meje med državami so onemogočile družinske, gospodarske, politične, kulturne in druge stike. Ne preseneča, da so k njihovem odpiranju najglasneje pozivali prav Slovenci, ki živijo v sosednjih državah in imajo tesne čezmejne vezi. Predsednik društva koroških slovenskih pravnikov Rudi Vouk je Avstriji očital protekcionistično in protievropsko politiko. Zaprta meja pa bi, po njegovem, kršila tudi ustavno pravico slovenske narodne skupnosti. In kako komentira odprtje meje?
Za razliko od Benetk Firence ne živijo samo od turizma, toda škodo minulih mesecev kljub temu računajo v milijardah. Mesto ob Arnu lahko v teh dneh ponudi gostom ravno pravšnjo obljudenost – v tamkajšnjih muzejih pa nobene gneče. Niti v Uffizih, ki so jih odprli danes, na prvi dan sprostitve gibanja med italijanskimi deželami. Deželno mejo je prestopil tudi naš dopisnik Janko Petrovec.
Sogovorniki s treh kraških turističnih destinacij, ki so se nujnosti povezovanja turističnih ponudnikov začeli zavedati že pred časom in se pred štirimi leti povezali v »Trio kraških znamenitosti«: Janko Boštjančič, direktor Parka vojaške zgodovine, Borut Kokalj iz Parka Škocjanske jame in direktor Holdinga Kobilarna Lipica Matej Oset.
V Mladinsko klimatskem zdravilišču Rakitna imajo čredo štirih konj, s katerimi izvajajo pedagoške aktivnosti s konji, psihoterapijo in terapijo osebnostne rasti za otroke in mladostnike. Potek programa nam je opisala terapevtka Petra Markič:
V slovenskem hotelu, študentskem domu in kulturnem centru Korotan na Dunaju so za turiste uredili sobo lipicancev. Gre za širši projekt promocije slovenskega turizma v Avstriji, soba pa opominja tudi na skupno dediščino obeh držav.
Nastanek lipicanske pasme je tesno povezan s klasično dresuro. To je umetnost šolanja konj, ki razvija konjev naravni potencial in spodbuja harmoničen partnerski odnos med jahačem in konjem. Začetki klasične dresure konj segajo v antično Grčijo, ponoven vzpon je doživela v renesansi. Razvoj klasičnega dresurnega jahanja, kot ga v Evropi poznamo danes, pa je povezan z ustanovitvijo Španske jahalne šole na Dunaju leta 1565. »Španska« se imenuje zato, ker so v njej najprej uporabljali španske konje. Kmalu so jih zamenjali lipicanci iz Lipice, ki so se izkazali kot izjemno nadarjeni za visoko šolo klasičnega dresurnega jahanja. Obiskali smo trening v Kobilarni Lipici, kjer sta nam šolanje konj in jahačev predstavila glavni trener Ladislav Fabris in vodja vožnje vpreg Mitja Mahorčič.
Lipicance lahko zaradi toka zgodovine najdemo marsikje po Evropi. Prav tako z njimi povezane tradicije in znanja, zato je Slovenija marca letos v imenu osmih držav sekretariatu UNESCO-a v Parizu oddala večnacionalno nominacijo nesnovne dediščine »Tradicije reje lipicancev« za vpis na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Širok spekter kulturnih in družbenih praks, znanj in veščin, ustnih izročil, praznovanj in konjeniških športov, povezanih z rejo lipicancev, je Avstrijo, Bosno in Hercegovino, Hrvaško, Madžarsko, Italijo, Romunijo, Slovaško in Slovenijo spodbudil k skupni nominaciji, koordinacijo vseh sodelujočih pa je prevzela Slovenija oz. naše Ministrstvo za kulturo. Pri pripravi nominacije so v imenu Slovenije sodelovali še predstavniki Kobilarne Lipica in Slovenskega etnografskega muzeja, ki opravlja naloge koordinatorja varstva nesnovne dediščine v Sloveniji.
Poimenovanji Lipica in lipicanec sta seveda povezani z lipo, drevesom, ki je – tako kot lipicanec – slovenski nacionalni simbol. Zgodovinski viri pravijo, da je bil v sredini 14. stoletja na območju sedanje kobilarne, v bližini vasi Lokev, priljubljen vinotoč, imenovan »Pri lipici«. Ta mala lipa je dala tedanji naselbini in pozneje kobilarni, kraj Lipica pa je dal ime lipicanski pasmi konj. Letos mineva 440 let od odločitve nadvojvode Karla, da za dvorno kobilarno Habsburžanov izbere prav Lipico na danes slovenskem Krasu. 19. maja leta 1580 je bila pogodba o prevzemu posesti tudi podpisana, še približno 200 let pa je trajalo, da so s križanjem različnih pasem nastali lipicanci. Ti so postali glavni akterji španske jahalne šole na Dunaju, skozi zgodovino pa so se širili tudi drugod po deželah habsburškega cesarstva. A Lipica ostaja izvorna kobilarna lipicancev, pravi mag. Janez Rus, pomočnik direktorja Kobilarne Lipica.
Neveljaven email naslov