Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
24. oktober je dan OZN. Z majem je enoletni mandat slovenske mladinske delegatke pri Organizaciji združenih narodov prevzela Lucija Tacer. Z njo smo se pogovarjali o vlogi povezovanja v času, ko smo si vsak sebi tako, kot že dolgo ne, pa tudi o njenih cilji v mandatu, izzivih prihodnosti za mlade in temu, kako dobro sploh poznajo to mednarodno organizacijo. Z Lucijo Tacer se je pogovarjala Mojca Delač.
Lucija Tacer, Mladinska delegatka Slovenije pri OZN, ob dnevu te mednarodne organizacije razmišlja tudi o tem, kako dobro jo mladi sploh poznajo
Letos mineva 75 let, odkar je začela veljati Ustanovna listina Združenih narodov.
Z majem je enoletni mandat slovenske mladinske delegatke pri OZN prevzela Lucija Tacer, ki pravi, da je seveda 24. oktober tudi zaradi tega zanjo pomemben dan. Z društvom za Združene narode za Slovenijo popoldne med drugim prirejajo delavnico, prek spleta seveda, z naslovom PRIHODNOST OZN. Seveda gotovo ne bo šlo brez teme, ki je objela in zajela svet – to je pandemija covida-19, ki ima poleg zdravstvenih tudi socialne in gospodarske posledice. Zato me je najprej zanimalo, kako Lucija Tacer vidi pomen povezovanja v svetu, ko smo si vsak sebi toliko, kot že dolgo ne.
Mislim, da je povezovanje ključno. To je veljalo že pred pandemijo. Zdaj, ko to občutimo na bolj osebni ravni, se mi zdi, da tudi bolj opazimo. Posebej za majhne države, ampak seveda za vse druge države je povezovanje smiselno, ne samo zaradi ekonomskega vidika, ampak tudi ohranjanja miru po svetu.
Tri glavne prioritete na področju mladih in prihodnosti so po njenih besedah (I.) dobro okrevanje po krizi covida-19, (II.) mir in varnost ter (III.) podnebne spremembe.
Glede na moje izkušnje v Sloveniji ni veliko odstopanj od teh ciljev mladih po svetu, podnebne spremembe in globalno segrevanje so zagotovo velika problematika, ki se, tako kaže, bolj dotakne mladih zaradi posledic, ki jih bomo doživeli, če se kmalu ne ukrepa. Izpostavljene so tudi neenakosti zaradi osebnih okoliščin in s tem povezane nestrpnosti.
Po študiju ekonomije in politologije v ZDA se je vrnila v Slovenijo, kjer je začela študirati pravo v Ljubljani. Ekonomija, politologija in pravo – to se zdi kot odlična kombinacija za vprašanja, s katerimi se ukvarja svet, ki potrebuje spremembe. Svet, ki, pravi modrost, stoji na mladih. Koliko pa po njenih izkušnjah mladi, njeni vrstniki, recimo, poznajo Organizacijo Združenih narodov? Pravi, da je to odvisno od kroga in defincije "mladih".
Na splošno bi rekla, da so mednarodne organizacije slabo poznane. Ne zdi se mi presenetljivo, da mladi nismo seznanjeni z OZN, saj že na področjih aktivnega državljanstva na nacionaln ravni in ravni Evropske unije nismo dobro izobraženi. Seveda to ni krivda mladih, mislim, da je tu večja odgovornost na strani države, da zagotovi takšno izobraževanje in priložnosti mladim, da se lahko dejavno udeležujejo. S tem mislim, da bi tudi zrasla ozaveščenost o mednarodnih ustanovah.
4428 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
24. oktober je dan OZN. Z majem je enoletni mandat slovenske mladinske delegatke pri Organizaciji združenih narodov prevzela Lucija Tacer. Z njo smo se pogovarjali o vlogi povezovanja v času, ko smo si vsak sebi tako, kot že dolgo ne, pa tudi o njenih cilji v mandatu, izzivih prihodnosti za mlade in temu, kako dobro sploh poznajo to mednarodno organizacijo. Z Lucijo Tacer se je pogovarjala Mojca Delač.
Lucija Tacer, Mladinska delegatka Slovenije pri OZN, ob dnevu te mednarodne organizacije razmišlja tudi o tem, kako dobro jo mladi sploh poznajo
Letos mineva 75 let, odkar je začela veljati Ustanovna listina Združenih narodov.
Z majem je enoletni mandat slovenske mladinske delegatke pri OZN prevzela Lucija Tacer, ki pravi, da je seveda 24. oktober tudi zaradi tega zanjo pomemben dan. Z društvom za Združene narode za Slovenijo popoldne med drugim prirejajo delavnico, prek spleta seveda, z naslovom PRIHODNOST OZN. Seveda gotovo ne bo šlo brez teme, ki je objela in zajela svet – to je pandemija covida-19, ki ima poleg zdravstvenih tudi socialne in gospodarske posledice. Zato me je najprej zanimalo, kako Lucija Tacer vidi pomen povezovanja v svetu, ko smo si vsak sebi toliko, kot že dolgo ne.
Mislim, da je povezovanje ključno. To je veljalo že pred pandemijo. Zdaj, ko to občutimo na bolj osebni ravni, se mi zdi, da tudi bolj opazimo. Posebej za majhne države, ampak seveda za vse druge države je povezovanje smiselno, ne samo zaradi ekonomskega vidika, ampak tudi ohranjanja miru po svetu.
Tri glavne prioritete na področju mladih in prihodnosti so po njenih besedah (I.) dobro okrevanje po krizi covida-19, (II.) mir in varnost ter (III.) podnebne spremembe.
Glede na moje izkušnje v Sloveniji ni veliko odstopanj od teh ciljev mladih po svetu, podnebne spremembe in globalno segrevanje so zagotovo velika problematika, ki se, tako kaže, bolj dotakne mladih zaradi posledic, ki jih bomo doživeli, če se kmalu ne ukrepa. Izpostavljene so tudi neenakosti zaradi osebnih okoliščin in s tem povezane nestrpnosti.
Po študiju ekonomije in politologije v ZDA se je vrnila v Slovenijo, kjer je začela študirati pravo v Ljubljani. Ekonomija, politologija in pravo – to se zdi kot odlična kombinacija za vprašanja, s katerimi se ukvarja svet, ki potrebuje spremembe. Svet, ki, pravi modrost, stoji na mladih. Koliko pa po njenih izkušnjah mladi, njeni vrstniki, recimo, poznajo Organizacijo Združenih narodov? Pravi, da je to odvisno od kroga in defincije "mladih".
Na splošno bi rekla, da so mednarodne organizacije slabo poznane. Ne zdi se mi presenetljivo, da mladi nismo seznanjeni z OZN, saj že na področjih aktivnega državljanstva na nacionaln ravni in ravni Evropske unije nismo dobro izobraženi. Seveda to ni krivda mladih, mislim, da je tu večja odgovornost na strani države, da zagotovi takšno izobraževanje in priložnosti mladim, da se lahko dejavno udeležujejo. S tem mislim, da bi tudi zrasla ozaveščenost o mednarodnih ustanovah.
V okviru evropskega tedna zmanjševanja odpadkov so na Vrhniki pripravili dogodek s predstavitvijo nekaterih dobrih praks s tega področja. Med drugim so prikazali postopek 3D tiskanja, s katerim lahko nadomestimo manjkajoče ali pokvarjene dele naprave in s tem podaljšamo njeno uporabnost. Vrhnika je sicer že vrsto let dober zgled na področju zmanjševanja odpadkov. Več v prispevku Nine Brus.
V Slovenskem šolskem muzeju v Ljubljani so ob 100-letnici prve šole za slepe in slabovidne na Slovenskem pripravili razstavo z naslovom »V tem domu luč prosvete sije!«. Odprtje bo danes ob 18h, obiskovalci pa se bodo lahko seznanili z zanimivostmi iz slovenske tiflopedagoške zgodovine. Da bi si olajšali poučevanje in povečali nazornost pouka, so pedagogi nekatere razstavne eksponate celo izdelali sami. O tem, kako se je pisala zgodovina prve šole za slepe in slabovidne, ter o sami razstavi se je Petra Medved pogovarjala z bibliotekarko in avtorico razstave Polono Koželj iz Slovenskega šolskega muzeja. Foto: Petra Medved
Temačno okolje koncentracijskega taborišča ni najbolj spodbudno za ustvarjanje glasbe, vendar je prav pesem lahko v tako težkih okoliščinah služila kot sredstvo za dvigovanje morale. Pesmi, ki jih je v taborišču Sachsenhausen med letoma 1939 in 1945 zbiral in prepeval Poljak Aleksander Kulisiewicz, so zdaj našle pot v slovenski jezik. Jani Kovačič je v obsežnem glasbenoraziskovalnem projektu raziskal življenje in ustvarjanje tega nenavadnega poljskega ustvarjalca – v spomin in opomin na grozote, ki so pred tričetrt stoletja pretresle tudi naš prostor.
Slapnik. Gručasta vasica, v 18. in 19. stoletju premožna vas, o čemer pričajo velike in bogato oblikovane domačije z značilno briško arhitekturo.
Grad Dobrovo, ki je v upravljanju Goriškega muzeja, se dviga nad osrednjim naseljem Brd. Zasnovan je kot kocka v dveh nadstropjih z oglatimi stolpi na vseh štirih vogalih in obzidjem. Gre za izjemen grad, ki je bil zgrajen v prvi polovici 17. stoletja na mestu, kjer je že prej stal dvorec. Približno 4 kilometre od gradu po cesti je vila Vipolže - najlepša renesančna vila daleč naokrog, ki je bila pred leti tudi popolnoma prenovljena in zdaj med drugim velja za priljubljeno poročno lokacijo.
Osnovna šola Alojza Gradnika Dobrovo s podružnico v Kojskem je edina šola v občini Goriška Brda. Nekaj njenih učencev in učenk je na svoj iskriv način odgovorilo na spodnja vprašanja: Kakšna je tipična brška govorica? Katere so tradicionalne briške jedi? Kakšni so tipični Brici in Brike? In seveda - po čem so znana Brda?
Plastične vrečke so izredno pogost odpadek in v Sloveniji jih povprečen prebivalec porabi okoli 120 na leto. Ker sledimo evropski direktivi o zmanjševanju potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk, so te z novim letom postale plačljive, vse več trgovcev, med njimi vsi veliki trgovci z živili, pa se je zavezalo tudi h kodeksu, skladno s katerim v trgovinah ostajajo le še biorazgradljive vrečke, vrečke, ki so več kot 80-odstotno izdelane iz recikliranega materiala in ter trajnejše debelejše nosilne vrečke. Slednje so okolju bistveno prijaznejše od tistih za enkratno uporabo – če jih le uporabljamo dovolj dolgo. Toliko je sprejem kodeksa zagotovo korak v pravo smer.
Povezovalni kanalizacijski vod, po katerem se bo pretakala kanalizacija iz Vodic in Medvod do čistilne naprave v Zalogu povzroča čedalje več vroče krvi. Na ljubljanski občini in v ljubljanskem Vodovodu-Kanalizaciji sicer priznavajo, da se bo z izgradnjo zmanjšala obremenitev obstoječega centralnega kanalizacijskega sistema v Ljubljani ter sistematično uredilo odvajanje odpadne vode s severozahodnega dela Ljubljane.
Glavna inšpektorica Sonja Trančar govori o delu inšpektorata za kulturo in medije na medijskem področju. Na medijskem področju inšpektorat za kulturo in medije, ki ga vodi glavna inšpektorica Sonja Trančar, vsako leto dobi okrog petdeset prijav. Lansko leto jih je bilo 48, letos so jih dobili 43. Prijave se največkrat nanašajo na vpis v razvid medijev, pravico do popravka, oglaševalske vsebine, zaščito slovenskega jezika v medijih in prepoved spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti. Če pomislimo na številne medijske zdrse in na več kot dva tisoč medijev, ki so vpisani v razvid, je prijav malo. Prispevek Tatjane Pirc.
Kriptovalute so se po eni strani uveljavile kot decentralizirane valute z dokaj nedoločeno, pogosto veliko stopnjo nihanja vrednosti, na katero ne more vplivati nobena centralna avtoriteta, po drugi strani pa kot monetarni sistemi, katerih podlaga je tehnologija veriženja blokov, tehnologija, ki nadomesti klasično knjigovodstvo. Dogaja pa se, da oznako kripto oglašujejo tudi mnogi, ki tako poimenujejo svoje projekte, ki nimajo temeljnih značilnosti kripto valut. Včasih gre celo za očitne prevare oz. ponzijeve sheme, kot je zadnja najbolj razvpita – ONE COIN. Cirila Štuber se je o vprašljivih projektih, ki se, da bi pritegnili vlagatelje, nadenejo predpono kripto, pogovarjala z Mitjem Glavnikom iz portala Kriptovalute.si, ki je odgovoril tudi na vprašanje, ali je OneCoin kriptovaluta.
Teden med 18. in 22. novembrom v Sloveniji, na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini poteka tudi v znamenju Mednarodnega tedna ozaveščanja o prevarah. Vrsta dogodkov v obliki okroglih miz, konferenc, izobraževanj in natečajev, je namenjena predvsem ozaveščanju o finančnih prevarah, goljufijah in korupciji. Prevare in korupcija se dogajajo na mnogih področjih in v številnih panogah, predstavljajo pa resno grožnjo gospodarstvu in imajo velik vpliv na ugled, finančni položaj ter kazenske in odškodninske posledice za podjetja ter zaposlene. Zato se je povečala stopnja nadzora in regulatornih ukrepov s področja preprečevanja gospodarskega kriminala. Forenzika tako ni zgolj jemanje prstnih odtisov, preverjanje DNK in preiskovanje umorov, kot smo navajeni iz filmov in nanizank, ampak se je z rastjo gospodarskega in finančnega kriminala začela razvijati tudi poslovna forenzika, ki se ukvarja z odkrivanjem, preiskovanjem in preprečevanjem oziroma obvladovanjem tveganj prevar. Forenzične strokovnjake sestavljajo računovodje, revizorji, strokovnjaki za računalniško forenziko, podatkovni analitiki, preiskovalci gospodarskih družb, pravniki in drugi strokovnjaki. Članica forenzične ekipe podjeta Deloitte Slovenija je tudi dr. Petra Grah Lazar.
Kriptovalute so se po eni strani uveljavile kot decentralizirane valute z dokaj nedoločeno, pogosto veliko stopnjo nihanja vrednosti, na katero ne more vplivati nobena centralna avtoriteta, po drugi strani pa kot monetarni sistemi, katerih podlaga je tehnologija veriženja blokov, tehnologija, ki nadomesti klasično knjigovodstvo. Dogaja pa se, da oznako kripto oglašujejo tudi mnogi, ki tako poimenujejo svoje projekte, ki nimajo temeljnih značilnosti kripto valut. Včasih gre celo za očitne prevare oz. ponzijeve sheme, kot je zadnja najbolj razvpita – ONE COIN. Cirila Štuber se je o vprašljivih projektih, ki se, da bi pritegnili vlagatelje, nadenejo predpono kripto, pogovarjala z Mitjem Glavnikom iz portala Kriptovalute.si, ki je odgovoril tudi na vprašanje, ali je OneCoin kriptovaluta.
Katalonski zunanji minister Alfred Bosch teden dni po španskih parlamentarnih volitvah o tem, da je španski premier Pedro Sanchez del problema. Katalonski politični in civilnodružbeni voditelji so bili zaradi svoje vloge v času katalonskega referenduma obsojeni na večletne zaporne kazni. "Ta obsodba je bila velikanska napaka, v 21. stoletju v Evropi ne moremo imeti političih zapornikov, poudarja Bosch. V Kataloniji sicer poteka tudi sojenje sedanjemu katalonskemu predsedniku Quimu Torri, ker s poslopja katalonske vlade ni odstranil simbola rumene pentlje.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ko v Ljubljani odpreš pipo, v kozarec natočiš vodo slapa Savice, priteče čez savski prodnik čista, da je praviloma ni treba niti klorirati. Neizmerno bogastvo. Zakaj bi potem prav čez zaščiteno vodovarstveno območje speljali kanalizacijski vod, če stroka absolutno vodotesnih kanalov ne pozna. Poleg tega tu poteka tudi aktivna geološka, torej tudi potresna prelomnica. In naprej sunkovita nihanja podtalnice sprožajo močne sile, ki bodo poškodovale cevi. Velika možnost torej, da v kozarec dobiš tudi fekalije. Komentar Alenke Terlep
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ob današnjem dnevu slovenske hrane so otroci v slovenskih vrtcih in šolah zajtrkovali enako, in sicer tradicionalni slovenski zajtrk. Postregli so jim s kruhom, maslom, medom in jabolkom. Gre za skupno akcijo, v kateri zadnjih devet let poudarjajo pomen uživanja zajtrka in hkrati lokalno pridelane hrane. V večini šol so se otrokom pridružili tudi čebelarji. Tako je bilo tudi na Drugi osnovni šoli v Slovenj Gradcu, kjer so otroci jedli med tudi iz domačega, šolskega čebelnjaka, za katerega skrbijo že štiri leta. Metka Pirc.
Ob današnjem Dnevu slovenske hrane, je v projektu Tradicionalni slovenski zajtrk okoli 185 tisoč osnovnošolskih otrok in okoli 90 tisoč otrok v vrtcih - z namenom osveščanja o pomenu rednega zajtrkovanja in lokalne hrane - za zajtrk dobilo kruh, mleko, med, maslo in jabolko slovenskega porekla. O jabolkih nekoč in danes je v prispevku Jernejke Drolec razmišljala Marjanca Jemec Božič, "velika dama slovenske ilustracije", ki pri svojih 91 letih še vedno čila in vitalna. Pogovarjala se je Jernejka Drolec.
Neveljaven email naslov