Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
24. oktober je dan OZN. Z majem je enoletni mandat slovenske mladinske delegatke pri Organizaciji združenih narodov prevzela Lucija Tacer. Z njo smo se pogovarjali o vlogi povezovanja v času, ko smo si vsak sebi tako, kot že dolgo ne, pa tudi o njenih cilji v mandatu, izzivih prihodnosti za mlade in temu, kako dobro sploh poznajo to mednarodno organizacijo. Z Lucijo Tacer se je pogovarjala Mojca Delač.
Lucija Tacer, Mladinska delegatka Slovenije pri OZN, ob dnevu te mednarodne organizacije razmišlja tudi o tem, kako dobro jo mladi sploh poznajo
Letos mineva 75 let, odkar je začela veljati Ustanovna listina Združenih narodov.
Z majem je enoletni mandat slovenske mladinske delegatke pri OZN prevzela Lucija Tacer, ki pravi, da je seveda 24. oktober tudi zaradi tega zanjo pomemben dan. Z društvom za Združene narode za Slovenijo popoldne med drugim prirejajo delavnico, prek spleta seveda, z naslovom PRIHODNOST OZN. Seveda gotovo ne bo šlo brez teme, ki je objela in zajela svet – to je pandemija covida-19, ki ima poleg zdravstvenih tudi socialne in gospodarske posledice. Zato me je najprej zanimalo, kako Lucija Tacer vidi pomen povezovanja v svetu, ko smo si vsak sebi toliko, kot že dolgo ne.
Mislim, da je povezovanje ključno. To je veljalo že pred pandemijo. Zdaj, ko to občutimo na bolj osebni ravni, se mi zdi, da tudi bolj opazimo. Posebej za majhne države, ampak seveda za vse druge države je povezovanje smiselno, ne samo zaradi ekonomskega vidika, ampak tudi ohranjanja miru po svetu.
Tri glavne prioritete na področju mladih in prihodnosti so po njenih besedah (I.) dobro okrevanje po krizi covida-19, (II.) mir in varnost ter (III.) podnebne spremembe.
Glede na moje izkušnje v Sloveniji ni veliko odstopanj od teh ciljev mladih po svetu, podnebne spremembe in globalno segrevanje so zagotovo velika problematika, ki se, tako kaže, bolj dotakne mladih zaradi posledic, ki jih bomo doživeli, če se kmalu ne ukrepa. Izpostavljene so tudi neenakosti zaradi osebnih okoliščin in s tem povezane nestrpnosti.
Po študiju ekonomije in politologije v ZDA se je vrnila v Slovenijo, kjer je začela študirati pravo v Ljubljani. Ekonomija, politologija in pravo – to se zdi kot odlična kombinacija za vprašanja, s katerimi se ukvarja svet, ki potrebuje spremembe. Svet, ki, pravi modrost, stoji na mladih. Koliko pa po njenih izkušnjah mladi, njeni vrstniki, recimo, poznajo Organizacijo Združenih narodov? Pravi, da je to odvisno od kroga in defincije "mladih".
Na splošno bi rekla, da so mednarodne organizacije slabo poznane. Ne zdi se mi presenetljivo, da mladi nismo seznanjeni z OZN, saj že na področjih aktivnega državljanstva na nacionaln ravni in ravni Evropske unije nismo dobro izobraženi. Seveda to ni krivda mladih, mislim, da je tu večja odgovornost na strani države, da zagotovi takšno izobraževanje in priložnosti mladim, da se lahko dejavno udeležujejo. S tem mislim, da bi tudi zrasla ozaveščenost o mednarodnih ustanovah.
4480 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
24. oktober je dan OZN. Z majem je enoletni mandat slovenske mladinske delegatke pri Organizaciji združenih narodov prevzela Lucija Tacer. Z njo smo se pogovarjali o vlogi povezovanja v času, ko smo si vsak sebi tako, kot že dolgo ne, pa tudi o njenih cilji v mandatu, izzivih prihodnosti za mlade in temu, kako dobro sploh poznajo to mednarodno organizacijo. Z Lucijo Tacer se je pogovarjala Mojca Delač.
Lucija Tacer, Mladinska delegatka Slovenije pri OZN, ob dnevu te mednarodne organizacije razmišlja tudi o tem, kako dobro jo mladi sploh poznajo
Letos mineva 75 let, odkar je začela veljati Ustanovna listina Združenih narodov.
Z majem je enoletni mandat slovenske mladinske delegatke pri OZN prevzela Lucija Tacer, ki pravi, da je seveda 24. oktober tudi zaradi tega zanjo pomemben dan. Z društvom za Združene narode za Slovenijo popoldne med drugim prirejajo delavnico, prek spleta seveda, z naslovom PRIHODNOST OZN. Seveda gotovo ne bo šlo brez teme, ki je objela in zajela svet – to je pandemija covida-19, ki ima poleg zdravstvenih tudi socialne in gospodarske posledice. Zato me je najprej zanimalo, kako Lucija Tacer vidi pomen povezovanja v svetu, ko smo si vsak sebi toliko, kot že dolgo ne.
Mislim, da je povezovanje ključno. To je veljalo že pred pandemijo. Zdaj, ko to občutimo na bolj osebni ravni, se mi zdi, da tudi bolj opazimo. Posebej za majhne države, ampak seveda za vse druge države je povezovanje smiselno, ne samo zaradi ekonomskega vidika, ampak tudi ohranjanja miru po svetu.
Tri glavne prioritete na področju mladih in prihodnosti so po njenih besedah (I.) dobro okrevanje po krizi covida-19, (II.) mir in varnost ter (III.) podnebne spremembe.
Glede na moje izkušnje v Sloveniji ni veliko odstopanj od teh ciljev mladih po svetu, podnebne spremembe in globalno segrevanje so zagotovo velika problematika, ki se, tako kaže, bolj dotakne mladih zaradi posledic, ki jih bomo doživeli, če se kmalu ne ukrepa. Izpostavljene so tudi neenakosti zaradi osebnih okoliščin in s tem povezane nestrpnosti.
Po študiju ekonomije in politologije v ZDA se je vrnila v Slovenijo, kjer je začela študirati pravo v Ljubljani. Ekonomija, politologija in pravo – to se zdi kot odlična kombinacija za vprašanja, s katerimi se ukvarja svet, ki potrebuje spremembe. Svet, ki, pravi modrost, stoji na mladih. Koliko pa po njenih izkušnjah mladi, njeni vrstniki, recimo, poznajo Organizacijo Združenih narodov? Pravi, da je to odvisno od kroga in defincije "mladih".
Na splošno bi rekla, da so mednarodne organizacije slabo poznane. Ne zdi se mi presenetljivo, da mladi nismo seznanjeni z OZN, saj že na področjih aktivnega državljanstva na nacionaln ravni in ravni Evropske unije nismo dobro izobraženi. Seveda to ni krivda mladih, mislim, da je tu večja odgovornost na strani države, da zagotovi takšno izobraževanje in priložnosti mladim, da se lahko dejavno udeležujejo. S tem mislim, da bi tudi zrasla ozaveščenost o mednarodnih ustanovah.
Lepa vremenska napoved bo konec tedna zagotovo marsikoga zvabila v hribe. Za izhodišče lahko izkoristite tudi dostavno žičnico na Kanin, ki obratuje do nedelje, če bo vreme lepo, pa tudi še prihodnji konec tedna. Z D postaje, ki je na 2.200 metrih, se lahko podamo na več bolj ali manj zahtevnih vrhov. Nekaj predlogov je pripravila Mariša Bizjak in preverila tudi, kako poteka popotresna obnova doma Petra Skalarja, ki letos obeležuje 35 let.
Rebeka Maršnjak živi in dela v Belgiji. Kot državljanka Evropske unije ima pravico, da v drugi državi Evropske unije kandidira na tamkajšnjih lokalnih volitvah. Podporo volivcev bo kot edina kandidatka iz Slovenije preizkusila to nedeljo v bruseljski občini Etterbeek Z njo se je pogovarjal Luka Robida.
Dr. Ivan Šprajc o zadnjih dognanjih raziskav majevske kulture na polotoku Jukatan.
Ob svetovnem dnevu brezdomcev je izšel roman Tanje Mlakar Klošarka z Miklošičeve.
V Ljubljani so se srečale podjetnice, ki so obiskovale program Podjetnost je ženskega spola. Njihove zgodbe predstavlja Urška Valjavec.
Težave z duševnim zdravjem so med nami pogostejše, kot si morda mislimo; že vsaka tretja družina ima člana, ki ima tovrstne težave. Ker bolezen še vedno spremljajo stigme in predsodki, je Ministrstvo za zdravje pričelo projekt OMRA, ki naj bi ljudi opolnomočil z znanjem, prepričanjem in stališči o duševnih motnjah, ki danes obeležujejo svoj svetovni dan.
Tudi letošnje turistično leto bo po napovedih rekordno, kar je trend zadnjih nekaj let in o čemer je veliko slišati tudi na dnevih slovenskega turizma, ki se bodo jutri sklenili v Portorožu. Ob vseh predstavljenih inovacijah in idejah o Sloveniji kot o pet-zvezdični destinaciji pa bode v oči vprašanje, kdo bo delal? Že zdaj je namreč eden največjih problemov slovenskega turizma to, da nimamo dovolj ustreznega gostinskega in hotelirskega kadra. Tudi o tem smo se v Portorožu pogovarjali s ključnimi akterji.
V ljubljanskem Kliničnem centru so spet dokazali, da so lahko vrhunski tudi v svetovnem merilu. Prvi doslej so namreč po 3D-modelu iz tkiv, kosti, kože in živcev roke naredili nov nos. Na podlakti so ga pustili mesec dni, nato pa ga ožiljenega in oživčenega prenesli na obraz pacientke, ki so ji zaradi invazivnega kožnega raka amputirali nos. Pacientka je že 6 dan po operaciji normalno dihala in vonjala. Gre za izredni dosežek, za katerega se že zanimajo tudi tuji strokovnjaki, pa tudi bolniki. V UKC se tako že pogovarjajo z novo pacientko. Sicer pa je pri nas po nekaterih ocenah okoli 20 pacientov s popolno amputacijo nosu in bi bili primerni za takšno rekonstrukcijo.
Tako kot drugod po Sloveniji, tudi v novogoriški bolnišnici primanjkuje medicinskih sester. Čez poletje je odšlo 2o zaposlenih s področja medicinske nege, skupaj manjka 45 sester. Zaradi pomanjkanja kadra so na abdominalnem oddelku kirurgije prerazporedili 31 nenujnih operacij. Pacienti bodo o novem datumu naknadno obveščeni do 19.novembra. Podrobneje so razmere razložili na današnji novinarski konferenci, kjer je predstavnik sindikata Fides obelodanil, da ukrep sploh ni bil izpeljan z vednostjo zdravnikov kirurgov. In da takemu načinu reševanja nasprotujejo, je v prispevku poročala Zdenka Tomulič. Po zadnjih podatkih je letos do današnjega dne UKC Ljubljana zapustilo skupaj 236 medicinskih sester od tega 134 diplomiranih medicinskih sester in 102 srednji medicinski sestri, delovno razmerje pa je na novo sklenilo 282 medicinskih sester, kar je okoli 50 več kot pa jih je odšlo. Kljub temu je še vedno 40 medicinskih sester premalo. O delu medicinskih sester v UKC Ljubljana in o vzrokih za zapuščanje teh delovnih mest se je Cirila Štuber pogovarjala z magistrico zdravstvene nege Blanko Pust, ki dela na kliničnem oddelku za kirurgijo srca in ožilja in je tudi predsednica sindikalne enote Kliničnega centra pri Sindikatu delavcev zdravstvene nege Slovenije.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Arhiv Slovenije je od danes bogatejši za bogato zbirko gradiva slovenskih izseljencev v Avstraliji. Direktor Arhiva Slovenije Bojan Cvelfar je ob prisotnosti ministra Za Slovence v zamejstvu in po svetu namreč v Ljubljani podpisal darilno pogodbo s katero Zgodovinski arhiv Avstralskih Slovencev- Novi Južni Wales Arhivu Slovenije podarja obsežen arhiv slovenske izseljenske skupnosti na peti celini.
Letošnja jubilejna, že 50. Nobelova nagrada za ekonomijo, gre v roke ameriških raziskovalcev, ki sta pri preučevanju gospodarske rasti v ekonomsko znanost vpeljala podnebne spremembe in tehnološki napredek. Vsak od njiju je na svojem področju razvil metode za naslavljanje najbolj perečih težav našega časa. William Nordhaus in Paul Romer sta k raziskovanju vpliva tehnologije na eni in rasti v času segrevanja ozračja na drugi strani spodbudila množico drugih raziskav. Letošnja nagrajenca se znata zoperstaviti institucijam in sistemom. Veljata za progresivna, levo-liberalna ameriška ekonomista. Več v pogovoru z Majo Derčar, ki je za razlago prosila ekonomista dr. Bogomirja Kovača.
Onesnaženost zemlje s težkimi kovinami je v primerjavi z onesnaženostjo zraka ali vode nevidna, toda trajna. Kovine, ki so morebitno škodljive za zdravje ljudi, prehajajo tudi v vrtnine, ob zaužitju teh pa v človekovo telo. Koncentracije tako nakopičenih kovin v vrtninah so majhne, kljub temu pa v najbolj onesnaženih, nekdanjih industrijskih oziroma rudarskih območjih po Sloveniji odstopajo od normalnih ravni. Običajno se onesnaženo zemljino zamenja, pri tehnologiji pranja tal – ReSoil pa se zemljo preprosto očisti skoraj brez emisij.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Sloveniji v osnovnih šolah dela skoraj 18 tisoč učiteljev, v srednjih pa 6.131, danes pa je njihov praznik. 5. oktobra 1966 sta namreč Mednarodna organizacija dela in Unesco v Parizu podpisala Priporočila o položaju učiteljev, ki veljajo še danes. V spomin na ta dogodek je Unesco na Mednarodni konferenci o izobraževanju leta 1993 v Ženevi razglasil 5. oktober za svetovni dan učiteljev. Ob tej priložnosti vsako leto podelijo nagrade Republike Slovenije na področju šolstva, na Prvem pa lahko slišate nekoga, ki svoj poklic opravljajo z veseljem, navdušenjem in strokovnostjo. Eno takih učiteljic je pred mikrofon povabila Špela Šebenik.
Celoten pogovor z romunskima novinarjema Marino Augusto Constantinoiu in Istvanom Deakom
Evropa se je v novejši zgodovini – po vstaji na Madžarskem, po zasedbi Češkoslovaške, med vojno v bivši Jugoslaviji in nasploh v času hladne vojne – soočala z več milijonskimi valovi begunstva. Vsi ti valovi so potekali tudi prek naših krajev, večina podrobnosti pa je še neraziskanih. Pri nas sta v teh dneh na obisku romunska raziskovalna novinarja Marina Augusta Constantinoiu in Istvan Deak, ki že več let raziskujeta poti romunske migracije od konca druge svetovne vojne pa do konca režima Nikolaja Čaušeskuja. Kako delikatno je raziskovanje novejše zgodovine, kako težko dostopni so tajni dokumenti in ali sta zaradi svojega dela deležna kakšnih pritiskov, je preverila Darja Pograjc.
Teden programiranja, ki bo od sobote potekal po številnih krajih po Sloveniji, je namenjen dvigu digitalne pismenosti. O pestrem dogajanju v Ljubljani, Kranju, Novem mestu, Krškem in Mariboru ter o digitalnem opismenjevanju v pogovoru Urške Henigman z ambasadorko codeweeka Katja Koren Ošljak.
»Otrok, družina in odrasli potrebujejo podporo« opozarjajo na Zvezi Sonček – Zvezi društev za cerebralno paralizo Slovenije. Glavni namen strokovne konference, ki poteka danes ob 35. letnici delovanje Zveze Sonček v Mariboru, je predvsem obravnava aktualnih vprašanj pri izvajanju nove zakonodaje, je Petri Medved pred konferenco povedal direktor Zveze Sonček Iztok Suhadolnik.
Neveljaven email naslov