Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Medtem, ko vlada sprejema ukrepe v boju proti Covidu - 19, ne smemo mimo podrobnosti, ki bi lahko bistveno vplivale na ustroj in demokratičnost naše družbe v prihodnje. V odloku o začasni delni omejitvi gibanja ljudi, se je znašla dikcija, ki razlikuje med zakonskimi in nezakonskimi otroki ter posvojenci in vsemi ostalimi otroki. O tem zakaj je sporno tovrstno razlikovanje v aktualni temi.
Se vračamo v čas, ko smo otroke delili na zakonske in nezakonske?
Medtem ko vlada sprejema ukrepe v boju proti covidu - 19, ne smemo spregledati podrobnosti, ki bi lahko bistveno vplivale na zgradbo in demokratičnost naše družbe v prihodnje. V odloku o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s Sars-CoV-2 se je znašla formulacija, ki razlikuje med zakonskimi in nezakonskimi otroki ter posvojenci in preostalimi otroki. Del strokovne javnosti se je na omenjeno dikcijo odzval kritično. Da je uporaba besedne zveze nezakonski otrok presenetljiva in sporna, meni red. prof. dr. Darja Zaviršek s fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani. Tovrstno razlikovanje po njenem mnenju vsebuje negativne konotacije in slabšalni predznak, oboje pa je še vedno navzoče v kolektivnem spominu ljudi, pravi. In dodaja, da je bila uporaba spornih kategorij opuščena že pred več kot štiridesetimi leti.
V preteklosti se je tovrstno poimenovanje uporabljalo za ločevanje na prave in neprave družine, otroci so bili zaradi statusa nezakonskega otroka diskriminirani in zaradi stigme prikrajšani.
Kot kažejo dokumenti, je v Sloveniji do leta 1963 veljala tudi besedna zveza nezakonska mati. Prof. dr. Darja Zaviršek pravi, da »nezakonske matere« v preteklosti pravno formalno sploh niso imele otrok in so se morale za svoj status, ki je vključeval tudi pravico do stanovanja, trdo boriti. Njihov položaj se je polagoma izboljšal. Danes govorimo o različnih družinskih skupnostih, dodaja prof. dr. Darja Zaviršek in poudarja, da tudi v družinskem zakoniku nikjer ne najdemo dikcije, ki bi tako razlikovala med otroki. V odloku pa je po njenem mnenju več problematičnih stvari. Ne gre le za problem na simbolni ravni, temveč tudi za administrativni problem.
Predstavljajmo si, ali bo policist, ko bo ustavil odraslega in otroka, preverjal, ali je otrok zakonski ali nezakonski, ali gre za otroka, ki je bil posvojen ali ne.
Kot še opozarja prof. dr. Darja Zaviršek, lahko taka fragmentacija v družbi pripelje do zmanjševanja določenih pravic. Otrok ne bi smeli ločevati glede na status staršev, poudarja, predvsem pa je taka dikcija po njenem mnenju škodljiva in nesprejemljiva.
Popolnoma preseženo je, da bi otroke delili glede na zakonski stan staršev.
Pridobili smo pravno mnenje, po katerem se v omenjenem odloku sicer nikomur ne jemlje zagotovljenih pravic, neumestna pa je uporaba zastarele kategorije, ki se že vrsto let ne pojavlja v nobenih zakonskih aktih. Po mnenju pravnice, ki ne želi biti imenovana, gre v tem primeru najverjetneje za nepremišljeno gesto in strokovno napako. Za pojasnilo v zvezi s tem, zakaj je v odloku uporabljeno razlikovanje med zakonskim in nezakonskim otrokom ter posvojencem in biološkim otrokom, smo se obrnili na ministrstvo za notranje zadeve, ki je pristojno za omenjeni odlok, prav tako smo za mnenje o tem, kakšna je zakonska podlaga za uporabo tovrstnega razlikovanja in specifike poimenovanja, vprašali ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, vendar odgovorov do objave prispevka nismo prejeli.
4507 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Medtem, ko vlada sprejema ukrepe v boju proti Covidu - 19, ne smemo mimo podrobnosti, ki bi lahko bistveno vplivale na ustroj in demokratičnost naše družbe v prihodnje. V odloku o začasni delni omejitvi gibanja ljudi, se je znašla dikcija, ki razlikuje med zakonskimi in nezakonskimi otroki ter posvojenci in vsemi ostalimi otroki. O tem zakaj je sporno tovrstno razlikovanje v aktualni temi.
Se vračamo v čas, ko smo otroke delili na zakonske in nezakonske?
Medtem ko vlada sprejema ukrepe v boju proti covidu - 19, ne smemo spregledati podrobnosti, ki bi lahko bistveno vplivale na zgradbo in demokratičnost naše družbe v prihodnje. V odloku o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s Sars-CoV-2 se je znašla formulacija, ki razlikuje med zakonskimi in nezakonskimi otroki ter posvojenci in preostalimi otroki. Del strokovne javnosti se je na omenjeno dikcijo odzval kritično. Da je uporaba besedne zveze nezakonski otrok presenetljiva in sporna, meni red. prof. dr. Darja Zaviršek s fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani. Tovrstno razlikovanje po njenem mnenju vsebuje negativne konotacije in slabšalni predznak, oboje pa je še vedno navzoče v kolektivnem spominu ljudi, pravi. In dodaja, da je bila uporaba spornih kategorij opuščena že pred več kot štiridesetimi leti.
V preteklosti se je tovrstno poimenovanje uporabljalo za ločevanje na prave in neprave družine, otroci so bili zaradi statusa nezakonskega otroka diskriminirani in zaradi stigme prikrajšani.
Kot kažejo dokumenti, je v Sloveniji do leta 1963 veljala tudi besedna zveza nezakonska mati. Prof. dr. Darja Zaviršek pravi, da »nezakonske matere« v preteklosti pravno formalno sploh niso imele otrok in so se morale za svoj status, ki je vključeval tudi pravico do stanovanja, trdo boriti. Njihov položaj se je polagoma izboljšal. Danes govorimo o različnih družinskih skupnostih, dodaja prof. dr. Darja Zaviršek in poudarja, da tudi v družinskem zakoniku nikjer ne najdemo dikcije, ki bi tako razlikovala med otroki. V odloku pa je po njenem mnenju več problematičnih stvari. Ne gre le za problem na simbolni ravni, temveč tudi za administrativni problem.
Predstavljajmo si, ali bo policist, ko bo ustavil odraslega in otroka, preverjal, ali je otrok zakonski ali nezakonski, ali gre za otroka, ki je bil posvojen ali ne.
Kot še opozarja prof. dr. Darja Zaviršek, lahko taka fragmentacija v družbi pripelje do zmanjševanja določenih pravic. Otrok ne bi smeli ločevati glede na status staršev, poudarja, predvsem pa je taka dikcija po njenem mnenju škodljiva in nesprejemljiva.
Popolnoma preseženo je, da bi otroke delili glede na zakonski stan staršev.
Pridobili smo pravno mnenje, po katerem se v omenjenem odloku sicer nikomur ne jemlje zagotovljenih pravic, neumestna pa je uporaba zastarele kategorije, ki se že vrsto let ne pojavlja v nobenih zakonskih aktih. Po mnenju pravnice, ki ne želi biti imenovana, gre v tem primeru najverjetneje za nepremišljeno gesto in strokovno napako. Za pojasnilo v zvezi s tem, zakaj je v odloku uporabljeno razlikovanje med zakonskim in nezakonskim otrokom ter posvojencem in biološkim otrokom, smo se obrnili na ministrstvo za notranje zadeve, ki je pristojno za omenjeni odlok, prav tako smo za mnenje o tem, kakšna je zakonska podlaga za uporabo tovrstnega razlikovanja in specifike poimenovanja, vprašali ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, vendar odgovorov do objave prispevka nismo prejeli.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, na katerem ekipe študentov razvijejo in predstavijo inovativne živilske izdelke, ki morajo biti eko-inovacija v vsaj eni dimenziji razvoja. Tekmovanje torej študente spodbuja, da razmišljajo širše ter že pri razvoju upoštevajo trajnostni vidik, ki je v današnjem času ključnega pomena. Na jubilejnem 15. tekmovanju so slavile zelenjavne omake PestoArt, drugo mesto je zasedel zamrznjen desert G(r)ozdni prijatelj, tretje mesto pa napitek Whey'licious. Kaj tovrstna tekmovanja prinesejo sodelujočim študentom, kako inovativni so in zakaj so letos tekmovanje razširili še na dijake, so nam pojasnili dva od nagrajenih študentov in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije.
V Črni gori te dni potekajo posvetovanja o novi vladi, ki jo morajo sestaviti po junijskih volitvah. Najverjetnejši mandatar Milojko Spajić iz gibanja Evropa zdaj je že prej zavrnil sodelovanje s socialisti, s katerimi bi sicer lahko oblikovali jasno večino, potrebno za reforme na evropski poti. Na njej je država zadnja tri leta povsem zastala. Kot pravi nekdanji predsednik države Milo Đukanović, ki je po porazu na predsedniških volitvah odstopil tudi kot vodja socialistov, je to posledica protievropske politike, v rokah katere se je znašla Črna gora. "Ta oblast služi interesom politike Beograda, torej velikosrbskim interesom v Črni gori in s tem poredno interesom ruskim imperialnim interesom," je prepričan. Z njim se je pogovarjal naš dopisnik z Balkana Boštjan Anžin.
Zveza organizacij pacientov ocenjuje, da je povečanje čakalnih dob v zadnjem mesecu znak, da kljub odstopu ministra Daniela Bešiča Loredana ne smemo prekiniti procesa reforme zdravstva. Izpostavlja tri elemente, ki vplivajo na dolžino čakalnih dob, to so merjenje kakovosti in varnosti, poudarek na osebni obravnavi na primarni ravni in večja pooblastila direktorjem zdravstvenih zavodov. To so tudi osnovni nujni ukrepi zdravstvene reforme. To bi prineslo več zdravja pacientom in prebivalstvu nasploh, v pogovoru s Heleno Lovinčič pojasnjuje generalni sekretar zveze in član Strateškega sveta pri premierju Golobu, Gregor Cuzak.
Potem ko so potrošniške organizacije v preteklih desetletjih že uspešno dosegle prepoved napačnih trditev pri izdelkih, jih ta naloga še čaka na področju storitev. Zeleno letenje je tak bistroumni nesmisel, s katerim poskušajo letalske družbe od potrošnikov iztisniti še kak dodaten evro.
Črnogorski predsednik Jakov Milatović bo danes nadaljeval posvetovanja s predstavniki parlamentarnih strank, o katerih bo podelil mandat za sestavo nove vlade. Po pričakovanjih naj bi novi mandatar postal vodja gibanja Evropa zdaj Milojko Spajić, ki se o novi koaliciji pogaja tudi s prosrbsko in prorusko koalicijo strank. Kot je Jakov Milatović povedal v intervjuju našemu balkanskemu dopisniku Boštjanu Anžinu, pričakuje vlado, ki bo končala blokado evropske poti in poskrbela, da bo Črna gora v nekaj letih nova članica Evropske unije.
Rezultati 25-letnega štetja in opazovanja štorkelj kažejo, da populacija v Sloveniji raste, njihova bivališča pa se pomikajo z vzhoda proti zahodu. Cirila Štuber se je o štorkljah v Sloveniji pogovarjala z Uršo Gajšek iz DOPPS. Foto: Urša Gajšek
Letna inflacija se umirja, julija je bila 6,1 odstotna. Po metodologiji Eurostata, ki zagotavlja primerljivost med državami Evropske unije pa še nižja, in sicer 5,7 odstotna. Na upad so vplivali cenejši energenti, medtem ko je hrana še vedno za dobro desetino dražja kot lani. Pričakovati je nadaljevanje umirjanje inflacije, inflacijski pritiski bodo občutnejši pri storitvah, saj so povezani s povečanjem plač in visoko zaposlenostjo, komentira Milan Damjanovič iz analitskega centra Banke Slovenije.
Zadnjo nedeljo v juliju smo obeleževali mednarodni dan barij. Barja so vrsta mokrišč, ki je pomembna predvsem za ohranjanje biotske pestrosti, pa tudi za blažitev podnebnih sprememb. Ljudje pa se premalokrat zavedamo njihove pomembnosti, saj so prav zaradi človeške dejavnosti vedno bolj ogrožena. Več o pomembnosti barij je Lani Furlan povedal dr. Mihael Jožef Toman, profesor za ekologijo in varstvo celinskih voda na biotehniški fakulteti univerze v Ljubljani in podpredsednik Slovenskega društva za zaščito voda.
Partizanska bolnica Franja v soteski Pasice pri Cerknem po uničujočem neurju in vetrolomu ostaja zaprta za javnost. So se pa v Mestnem muzeju Idrija, ki upravlja Franjo, odzvali na veliko zanimanje javnosti, kako pomagati pri obnovi tega spomenika državnega pomena, ki ga je naravna ujma po 16-ih letih znova razdejala. Javnost pozivajo, naj obišče preostale njihove muzejske objekte, odprli pa so tudi poseben podračun za zbiranje namenskih donatorskih sredstev. Direktor muzeja Miha Kosmač je med drugim opisal razmere po vetrolomu 18. julija, ko so podrta drevesa zaprla dostop do Franje.
Počitnice so za mnoge osnovnošolce in dijake čas za počitek, razvedrilo, rekreacijo, morje, prijatelje. Skratka, kot bi rekli mladi, odklop. 16-letni dijak ljubljanskega konservatorija za glasbo in balet, Andraž Babšek iz Medvod, pa tudi v tem dneh ne miruje. Snuje nove skladbe, pripravlja mladinski roman o času osamosvojitve, razmišlja o novem programu medvoškega pevskega zbora. Njegove ustvarjalne navdihe so prepoznali tudi v Medvodah, kjer so mu ob občinskem prazniku podelili priznanje Mladi up Medvod. Z Andražem Babškom se je pogovarjala Aljana Jocif.
Jutri bo svetovni dan hepatitisa. V Sloveniji ga bomo zaznamovali že 17-to leto zapored. V Ljubljani danes in jutri poteka akcija testiranja na virus hepatitisa C. Testiranje je brezplačno in anonimno, nanj se ni treba naročati, niti ni treba s seboj prinesti kartice zdravstvenega zavarovanja, poteka pa na infekcijski kliniki v prostorih na Poljanskem nasipu. O nevarnostih hepatitisa na stojnici na Prešernovem trgu ozaveščajo tudi študentje medicine.
V senci Pohorja poteka športni spektakel – Olimpijski festival evropske mladine, ki je oživil Maribor. OFEM je v mesto privabil več kot dva tisoč talentiranih športnikov iz 48-ih držav, ki v tem tednu tekmujejo v 11-ih disciplinah. Tekmovanja so odprta za javnost in obiskovalce vabijo na več kot deset prizorišč. Zaprta pa ostajajo vrata Športne vasi, kar odpira vrsto vprašanj. Kaj se dogaja v ozadju tega sveta? Srce enega najbolj pričakovanih športnih dogodkov leta je obiskala Sara Zmrzlak.
Ekstremni vremenski dogodki, ki smo jim pri nas in tudi v naši soseščini, priča že vse od začetka prejšnjega tedna, so povzročili ogromno škodo na objektih, avtomobilih in seveda v kmetijstvu. Ponekod je toča uničila ves pridelek. Kako ravnati na njivah, v sadovnjakih in vinogradih, da bi škodo na poljščinah in pridelkih ublažili? O tem smo se pogovarjali z magistro Urško Cvelbar s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto.
Neveljaven email naslov