Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Italijo je epidemija na začetku zasačila nepripravljeno: desetletni proračunski rezi v zdravstvo so pustili hude posledice. Toda v minulih mesecih je zahodna soseda občutno okrepila svoje zdravstvene kapacitete ter sprožila obsežen program novega zaposlovanja. O izboljšavah se je z odgovornimi na različnih sistemskih ravneh pogovarjal naš rimski dopisnik Janko Petrovec.
Italija je v preteklih mesecih občutno okrepila svoje zdravstvene kapacitete ter sprožila obsežen program novega zaposlovanja
Kakšne so izboljšave? Začnimo v desetmilijonski Lombardiji, ki je v zadnjih dvajsetih letih stavila na odličnost tudi v zdravstvu, a po poti privatizacije, ta pa je bila usmerjena zlasti v krepitev bolnišničnega zdravstva, sistem pa je zanemaril teritorialno prisotnost splošnih zdravnikov in pediatrov ter krajevnih ambulant. Tamkajšnji novinarski kolegi anekdotično pravijo, da so Milančani, denimo, že ob prehladu raje kot k osebnemu zdravniku zavili na urgenco.
Ni čudno, da je lombardski odziv na epidemijo še naprej osredotočen na bolnišnice. Sredi oktobra je dežela razpolagala s 1550 mesti v posebnih covidnih oddelkih osemnajstih bolnišnic. Dva tedna pozneje je bilo prostora premalo: še tristo postelj so pridobili na različnih pnevmoloških oddelkih, toda po uradnih podatkih potrebuje bolnišnično oskrbo v Lombardiji približno 3400 bolnikov s covidom. Okrepili so tudi oddelke intenzivne nege: sredi meseca jih je bilo 150, zdaj jih je na voljo še dvesto več, saj so znova aktivirali spomladi postavljeno bolnišnico v hali milanskega sejmišča in poljsko bolnišnico v Bergamu. Kljub izrednim zaposlitvam preteklih mesecev in prerazporejanju pa osebja ni dovolj: dežela Lombardija išče novih 2000 zdravnikov in medicinskih sester.
Mikroprimer spomladi najbolj prizadete pokrajine okoli Bergama. Raziskovalni novinar lokalnega časopisa Eco di Bergamo Isaia Invernizzi takole opisuje kadrovsko krizo v svoji okolici:
"Številni splošni zdravniki iz bergamske pokrajine so se v prvi polovici letošnjega leta upokojili. Gre za petdeset od skupaj 650 zdravnikov. Do konca leta se bo število novoupokojenih povečalo na 100."
Z njim se strinja znanstveni direktor Nacionalnega inštituta za infekcijske bolezni v Rimu Giuseppe Ippolito:
"Zavedati se morate, da je povprečna starost italijanskih zdravnikov zelo visoka, veliko starejših zdravnikov pa pomeni tudi veliko ljudi v rizični skupini."
Italijansko javno zdravstvo je v začetku letošnjega leta zaposlovalo za 6 odstotkov manj ljudi kot pred desetletjem proračunskih rezov: skupaj jih je bilo 650 tisoč. Nato se je začel živčni preobrat. Ippolito dodaja:
"V Italiji kritično primanjkuje zdravnikov, saj je politika v zadnjih letih znižala število mest na medicinskih fakultetah."
Domenico Arcuri, izredni vladni komisar za boj proti epidemiji, poudarja:
"Doslej smo v zdravstvu na novo zaposlili že 33.000 ljudi. Trudimo se, da bi jih zaposlili še več."
In res: sanitarne uprave dvajsetih italijanskih dežel tako rekoč dnevno objavljajo nove razpise.
4426 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Italijo je epidemija na začetku zasačila nepripravljeno: desetletni proračunski rezi v zdravstvo so pustili hude posledice. Toda v minulih mesecih je zahodna soseda občutno okrepila svoje zdravstvene kapacitete ter sprožila obsežen program novega zaposlovanja. O izboljšavah se je z odgovornimi na različnih sistemskih ravneh pogovarjal naš rimski dopisnik Janko Petrovec.
Italija je v preteklih mesecih občutno okrepila svoje zdravstvene kapacitete ter sprožila obsežen program novega zaposlovanja
Kakšne so izboljšave? Začnimo v desetmilijonski Lombardiji, ki je v zadnjih dvajsetih letih stavila na odličnost tudi v zdravstvu, a po poti privatizacije, ta pa je bila usmerjena zlasti v krepitev bolnišničnega zdravstva, sistem pa je zanemaril teritorialno prisotnost splošnih zdravnikov in pediatrov ter krajevnih ambulant. Tamkajšnji novinarski kolegi anekdotično pravijo, da so Milančani, denimo, že ob prehladu raje kot k osebnemu zdravniku zavili na urgenco.
Ni čudno, da je lombardski odziv na epidemijo še naprej osredotočen na bolnišnice. Sredi oktobra je dežela razpolagala s 1550 mesti v posebnih covidnih oddelkih osemnajstih bolnišnic. Dva tedna pozneje je bilo prostora premalo: še tristo postelj so pridobili na različnih pnevmoloških oddelkih, toda po uradnih podatkih potrebuje bolnišnično oskrbo v Lombardiji približno 3400 bolnikov s covidom. Okrepili so tudi oddelke intenzivne nege: sredi meseca jih je bilo 150, zdaj jih je na voljo še dvesto več, saj so znova aktivirali spomladi postavljeno bolnišnico v hali milanskega sejmišča in poljsko bolnišnico v Bergamu. Kljub izrednim zaposlitvam preteklih mesecev in prerazporejanju pa osebja ni dovolj: dežela Lombardija išče novih 2000 zdravnikov in medicinskih sester.
Mikroprimer spomladi najbolj prizadete pokrajine okoli Bergama. Raziskovalni novinar lokalnega časopisa Eco di Bergamo Isaia Invernizzi takole opisuje kadrovsko krizo v svoji okolici:
"Številni splošni zdravniki iz bergamske pokrajine so se v prvi polovici letošnjega leta upokojili. Gre za petdeset od skupaj 650 zdravnikov. Do konca leta se bo število novoupokojenih povečalo na 100."
Z njim se strinja znanstveni direktor Nacionalnega inštituta za infekcijske bolezni v Rimu Giuseppe Ippolito:
"Zavedati se morate, da je povprečna starost italijanskih zdravnikov zelo visoka, veliko starejših zdravnikov pa pomeni tudi veliko ljudi v rizični skupini."
Italijansko javno zdravstvo je v začetku letošnjega leta zaposlovalo za 6 odstotkov manj ljudi kot pred desetletjem proračunskih rezov: skupaj jih je bilo 650 tisoč. Nato se je začel živčni preobrat. Ippolito dodaja:
"V Italiji kritično primanjkuje zdravnikov, saj je politika v zadnjih letih znižala število mest na medicinskih fakultetah."
Domenico Arcuri, izredni vladni komisar za boj proti epidemiji, poudarja:
"Doslej smo v zdravstvu na novo zaposlili že 33.000 ljudi. Trudimo se, da bi jih zaposlili še več."
In res: sanitarne uprave dvajsetih italijanskih dežel tako rekoč dnevno objavljajo nove razpise.
Začenja se novo šolsko leto za osnovnošolce in dijake, v šolske klopi bo prvič sedlo tudi nekaj manj kot 21 tisoč prvošolk in prvošolcev. Ti so še posebej ranljivi udeleženci v prometu in policija je tudi letos okrepila nadzor prometa v okolici šol in vrtcev. Govorili smo z Ivanom Kapunom, vodjo sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi, in upokojenim inštruktorjem varne vožnje Brankom Leganom.
Pogovor z radijskim novinarjem in odličnim poznavalcem Tomažem Gerdenom ob smrti zadnjega sovjetskega voditelja Mihaila Gorbačova in obletnici smrti princese Diane.
Na Jakopičevem sprehajališču v Tivoliju v Ljubljani si lahko do 17. oktobra ogledate razstavo Vse je v naših rokah. Razstava, ki jo je pripravila Hiša znakovnega jezika Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, predstavlja izzive izgube sluha ter izpostavlja največje dosežke v 90-letni zgodovini gluhe skupnosti pri nas. Več o razstavi v prispevku Petre Medved.
Ena vročih tem tega poletja je bila napoved o obveznem digitalnem vodenju evidence delovnega časa – poenostavljeno rečeno »štempljanje«. Ministrstvo za delo je dopolnilo zakonodajo s tega področja – glavni povod pa številne kršitve s tega področja. Delovna inšpekcija ugotavlja, da je največ kršitev v gradbeništvu, v trgovini ter v gostinstvu in hotelirstvu.
Italijanska pokrajina Salento, ki leži na 'peti' italijanskega škornja, slovi po peščenih plažah in taranti. Gre za glasbo in ples, ki naj bi nekoč zdravila ponorele zaradi pika strupene tarantele. Obnorelih tudi danes ne manjka – a le zaradi festivala Noč tarante, ki je minuli konec tedna tja že petindvajsetič privabil na sto tisoče ljubiteljev, pa tudi italijanske in svetovne zvezdnike. Na najbolj množičnem etno dogodku v Evropi je bil Janko Petrovec.
Pomanjkanje nastanitev ni prisotno zgolj na zasebnem trgu, z njim se soočajo tudi študentskih domovi. V Ljubljani se je za bivanje v študentskem domu v prihodnjem študijskem letu tako vpisalo 2000 več študentov od razpoložljivih postelj. O velikem presežku prijav poročajo tudi z obale. Najmanj problematične pa so razmere v Mariboru, a tudi tu poročajo o trendu večanja števila prijav.
Slovenija velja za državo s pestrim naborom festivalov vseh žanrov, saj ima skoraj vsak večji kraj vsaj enega. Letos so se prvič po dveh letih ponovno zvrstili različni festivali brez omejitev, kjer lahko spremljamo vrhunske glasbene ustvarjalce, umetniške kreativce, okusimo kulinariko in odkrivamo slovensko tradicijo. Kako je obdobje karantene vplivalo na organizatorje, nastopajoče in na udeležence festivalov v prispevku Lane Furlan, ki ga prebrala Lucija Fatur.
Letošnje ekstremno sušno leto tudi Triglavskemu ledeniku ni bilo naklonjeno. Najbolj sveža novice izpod Triglava nam je zaupal dr. Jure Tičar, ki se je tam mudil v tem tednu skupaj s kolegi z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU. Raziskovali so podledeniške karbonatne sedimente, ki jih je umikajoči se ledenik razkril. Njihova prisotnost pa nakazuje, da se vse od konca zadnje ledene dobe pred 10 000 leti Triglavski ledenik še nikoli ni stalil. Redne letne meritve njegovega obsega bodo sicer – tako kot vsako leto - opravili konec septembra.
RTV Slovenija je v četrtek v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije pripravila posebno dobrodelno oddajo Stopimo skupaj za slovenske gasilce, v kateri so zbirali sredstva za nakup nove gasilske opreme. Med oddajo so po podatkih MMC RTVSLO zbrali 790.915 evrov. Jure K. Čokl je poklical poveljnika GZS Francija Petka in ga vprašal, ali je pričakoval tak odziv in kako se GZS pripravlja na morebitne podobne požare v prihodnosti.
Epidemija covida-19 je vplivala na mnogo sfer naše družbe. Med drugim je pustila negativne posledice na duševnem zdravju mnogih ljudi. Kljub težavam pa naše zdravstvo še vedno ni prilagojeno na soočanje s temi težavami. Čakalne vrste so namreč še vedno dolge, prav tako pa nimamo zakona oziroma licenc, ki bi opredeljevale, kdo lahko zdravi duševne težave in kdo ne. Tako mnogi nasedejo tudi neprimernemu zdravljenju.
Ob premieri novega slovenskega avtorskega pop-rock muzikala Povodni mož, se glasbena urednica Alja Kramar pogovarja z avtorjema, glasbenico Neisho in besedilopiscem Ambrožem Kvartičem.
O digitalnih tehnologijah v kmetijstvu smo se v našem mobilnem studiu v Gornji Radgoni pogovarjali s tremi uglednimi strokovnjaki, in sicer s profesorjem Matjažem Mihljem iz katedre za merjenja in robotiko na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko, doktorjem Petrom Berkom z mariborske Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede ter Tilnom Gošnjakom iz podjetja PEK Automotive.
V terenskem studiu v Gornji Radgoni se nam je pridružil tudi kleni kmet Franc Štih iz Noršincev. Štihova kmetija je ena največjih pridelovalk pšenice pri nas. Gospod Franc pravi, da bi moral kmet za kilogram pšenice dobiti toliko kot stane žemlja in da bi bila lahko Slovenija samooskrbna, če bi država bolj prisluhnila kmetu in mu namesto subvencij raje pošteno plačala za pridelke. Štihovi so specializirani za poljedelstvo, vse bolj pa se usmerjajo tudi v pridelavo vrtnin, tudi čebule, ki jo prav tako uvažamo. Kot pravi Franc, si pri pridelavi pomagajo z najsodobnejšo kmetijsko mehanizacijo in v zadnjem času celo z dronom.
Med 18. in 28. avgustom 2022 bo v starem mestnem jedru Kranja potekal že 19. Jazz kamp Kranj, ki ga organizirata džezovski kitarist Primož Grašič in trobentač Gregor Grašič. Festivalski program bo tudi letos zelo raznolik, obeta se namreč kar enajst koncertov. Tradicionalno med uvodne dogodke Jazz Kampa Kranj spada tudi fotografska razstava, ki je na ogled od 17. avgusta v Cafe Galeriji Pungert.
Dr. Renata Salecl, mednarodno uveljavljena sociologinja in filozofinja, se je pred kratkim vrnila iz Južne Amerike. V Argentini so namreč letos prevedli dve njeni knjigi, Strast do nevednosti in Tiranija izbire, lani pa knjigo Tek na mestu. Predstavljala jih je na enem največjih festivalov neodvisnih založnikov špansko govorečih držav. Z dr. Salecl se je o tem dogodku in splošnem stanju v Argentini pogovarjala Darja Groznik.
Slovenska ekipa s štirimi dijaki se je danes vrnila iz Indonezije, kjer je ob strogih zdravstvenih varnostnih ukrepih potekala 34. mednarodna računalniška olimpijada. Poleg omembe je Slovenija letos prvič prejela tudi zlato odličje. Benjamin Bajd je v preteklih letih na tovrstnem tekmovanju že dosegel 2 bronasti in srebrno odličje, letos pa je bil med najboljšimi in je prejel zlato.
Po dveh covidnih letih se zdravstvena dejavnost vrača v normalen tempo, tudi transplantacijska dejavnost, ki je v Sloveniji na visokem nivoju. Samo v prvih sedmih mesecih letos so v ljubljanskem UKC presadili 75 organov, v prejšnjih letih v vsem letu dobrih 100. Potrebe po organih še vedno presegajo dostopnost darovalcev, zato poteka tudi izmenjava organov z nekaterimi drugimi evropskimi državami. Več v prispevku Katje Arhar, ki se je pogovarjala z direktorjem Slovenia Transplanta Andrejem Gadžijevom.
Ob današnjem mednarodnem dnevu mladih se ponovno vrstijo opozorila o tem, da pomembna vprašanja sedanjosti in prihodnosti, kot so prekarnost, bivanjska vprašanja in problematika podnebnih sprememb, negativno vplivajo na mlade. Kljub temu, da številni mladi zapustijo Slovenijo ter odidejo živet in študirat v tujini, velika večina še vedno svojo prihodnost vidi v Sloveniji. Letošnja tema mednarodnega dneva je medgeneracijska solidarnost in s pametno zaposlitveno politiko bi bilo po mnenju mladih dovolj priložnosti za vse, tako za mlajše kot za starejše.
Lani je policiji prijavilo goljufijo 168 oškodovancev pri spletnih kripto naložbenih goljufijah, ki so skupaj izgubili 7 milijonov evrov. Spletna naložbena goljufija se lahko zgodi vsakomur, ki išče naložbene priložnosti na spletu, še zlasti, računalniško in spletno manj veščim. V želji, da bi koga obvarovali pred spletno naložbeno goljufijo, predstavljamo strategije spletnih goljufov in napotke za ravnanje za tiste, ki so že nasedli.
Lovro Kuhar, ki je ustvarjal pod psevdonimom Prežihov Voranc je še danes pomemben del identitete Slovencev. Za Korošce, od koder izhaja, pa je vedno pomenil še nekaj več. 130 let je minilo od njegovega rojstva in ob tej priložnosti se srečujejo na Prežihovi bajti. Letos že okroglih, 20-tič. Na srečanju je bila tudi naša dopisnica Metka Pirc.
Neveljaven email naslov