Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Znanost že pozna odgovore na nekatera ključna vprašanja o covidu. Zdaj tako že vemo, kako kužen je novi koronavirus. Vemo tudi kdaj ga okuženi že širi, čeprav še nima bolezenskih znakov. Vsak dan sproti pa smo pred novimi dilemami. Koliko časa naj traja izolacija? Ali se z novim koronavirusom lahko okužimo večkrat? Na vprašanja tokrat odgovarja dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani. In zakaj pravi, da splošno nošenje mask deluje kot cepljenje? Sklicuje se na študijo, ki je bila objavljena v ugledni medicinski reviji The New England Journal of Medicine (NEJM). Z dr. Tomažičem se je pogovarjal Iztok Konc.
Foto: TV Slovenija
Dr. Tomažič je pregledal primere in študije o kužnosti in imunosti novega koronavirusa. Preveril je zaščitne ukrepe
Znanost že pozna odgovore na nekatera ključna vprašanja o covidu. Zdaj tako že vemo, kako kužen je novi koronavirus. Vemo tudi, kdaj ga okuženi že širi, čeprav še nima bolezenskih znakov. Vsak dan sproti pa smo pred novimi dilemami. Koliko časa naj traja izolacija? Ali se z novim koronavirusom lahko okužimo večkrat? Na vprašanja tokrat odgovarja dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani. In zakaj pravi, da splošno nošenje mask deluje kot cepljenje?
Podatki kažejo, da se virus zelo hitro širi. Raste tudi število tistih, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici. Vseeno pa nekateri menijo, da virus ni več tako nevaren, kot je bil v prvem valu.
To je samo vtis. Novi koronavirus spada med RNA viruse, ki so nagnjeni k spreminjanju. Vendar prav novi koronavirus k sreči ni nagnjem k velikim in hitrim mutacijam. To je dobro glede izdelave cepiva. Za zdaj je tudi minilo še premalo časa, da bi se virus lahko bistveno spremenil.
O novem koronavirusu in covidu imamo zdaj že več znanja. Tudi primarno zdravstvo je bolje pripravljeno. Menim, da so zdaj ranljive skupine tudi bolj zaščitene. Na voljo imamo že tudi zdravila, predvsem deksametazon in remdesivir. Pomemben učinek na epidemijo pa ima tudi splošna uporaba zaščitnih mask.
Trditvi, da zaščitne maske vplivajo na sam potek epidemije in tudi, kako bo posameznik prebolel covid, torej pritrjujete.
To je zanimiva tema, o kateri so objavili članek v eni najbolj uglednih medicinskih revij – v New England Journal of Medicine (NEJM). Potek infekcijskih bolezni je odvisen od samega mikroorganizma in od človekovega imunskega sistema. Če izpostavim vlogo mikroorganizma – torej virusa, je za potek okužbe odločilna količina virusa, ki vstopi v naše telo. Tukaj dobijo zaščitne maske svoj pomen. Z njimi lahko zmanjšamo količino vnesenega koronavirusa. V okoljih, kjer veliko ljudi nosi maske, je manj okužb in viden je premik k blažje potekajočim ali brez simptomnim okužbam. Posledično je manj testov, manj hospitalizacij, manj je hudih oblik bolezni in tudi smrtnost je manjša. Skratka, hipoteza je, da splošno nošenje mask deluje kot cepljenje. Članek v NEJM me je zelo pritegnil. V njem splošno uporabo zaščitnih mask primerjajo z variolizacijo. To je asociacija na pionirja cepljenja Edwarda Jennerja. Pred več kot dvesto leti je virus govejih koz uporabil za cepljenje proti črnim kozam. Maske zmanjšajo količino vnesenega koronavirusa in nas tako »precepijo«.
Dr. Tomažič, kaj se vam v trenutni situaciji, ko število okužb v Sloveniji in Evropi strmo narašča, zdi najbolj problematično?
Predvsem to, da je nalezljivost novega koronavirusa večja, kot smo si predstavljali v prvem valu. Poudaril bi pa tudi to, da pri posamezniku ne moremo napovedati poteka bolezni. To je najhujše. Že res, da so bolj ogrožene ranljive skupine – starejši in tisti s pridruženimi boleznimi – ampak pri posemazniku pa se tega žal ne da napovedati. Najhujši strah je, kako se bom jaz osebno soočil s tem virusom. Treba je povedati, da v intenzivnih enotah pristanejo tudi mlajši od petdeset ali štirideset let, brez nevarnostnih dejavnikov. Covid lahko tudi pri njih poteka kritično!
Pandemija je velik izziv za celotno družbo; za zdravstveni sistem, ekonomijo. Da ne govorim še o vseh o psiholoških in socialnih travmah.
4526 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Znanost že pozna odgovore na nekatera ključna vprašanja o covidu. Zdaj tako že vemo, kako kužen je novi koronavirus. Vemo tudi kdaj ga okuženi že širi, čeprav še nima bolezenskih znakov. Vsak dan sproti pa smo pred novimi dilemami. Koliko časa naj traja izolacija? Ali se z novim koronavirusom lahko okužimo večkrat? Na vprašanja tokrat odgovarja dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani. In zakaj pravi, da splošno nošenje mask deluje kot cepljenje? Sklicuje se na študijo, ki je bila objavljena v ugledni medicinski reviji The New England Journal of Medicine (NEJM). Z dr. Tomažičem se je pogovarjal Iztok Konc.
Foto: TV Slovenija
Dr. Tomažič je pregledal primere in študije o kužnosti in imunosti novega koronavirusa. Preveril je zaščitne ukrepe
Znanost že pozna odgovore na nekatera ključna vprašanja o covidu. Zdaj tako že vemo, kako kužen je novi koronavirus. Vemo tudi, kdaj ga okuženi že širi, čeprav še nima bolezenskih znakov. Vsak dan sproti pa smo pred novimi dilemami. Koliko časa naj traja izolacija? Ali se z novim koronavirusom lahko okužimo večkrat? Na vprašanja tokrat odgovarja dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani. In zakaj pravi, da splošno nošenje mask deluje kot cepljenje?
Podatki kažejo, da se virus zelo hitro širi. Raste tudi število tistih, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici. Vseeno pa nekateri menijo, da virus ni več tako nevaren, kot je bil v prvem valu.
To je samo vtis. Novi koronavirus spada med RNA viruse, ki so nagnjeni k spreminjanju. Vendar prav novi koronavirus k sreči ni nagnjem k velikim in hitrim mutacijam. To je dobro glede izdelave cepiva. Za zdaj je tudi minilo še premalo časa, da bi se virus lahko bistveno spremenil.
O novem koronavirusu in covidu imamo zdaj že več znanja. Tudi primarno zdravstvo je bolje pripravljeno. Menim, da so zdaj ranljive skupine tudi bolj zaščitene. Na voljo imamo že tudi zdravila, predvsem deksametazon in remdesivir. Pomemben učinek na epidemijo pa ima tudi splošna uporaba zaščitnih mask.
Trditvi, da zaščitne maske vplivajo na sam potek epidemije in tudi, kako bo posameznik prebolel covid, torej pritrjujete.
To je zanimiva tema, o kateri so objavili članek v eni najbolj uglednih medicinskih revij – v New England Journal of Medicine (NEJM). Potek infekcijskih bolezni je odvisen od samega mikroorganizma in od človekovega imunskega sistema. Če izpostavim vlogo mikroorganizma – torej virusa, je za potek okužbe odločilna količina virusa, ki vstopi v naše telo. Tukaj dobijo zaščitne maske svoj pomen. Z njimi lahko zmanjšamo količino vnesenega koronavirusa. V okoljih, kjer veliko ljudi nosi maske, je manj okužb in viden je premik k blažje potekajočim ali brez simptomnim okužbam. Posledično je manj testov, manj hospitalizacij, manj je hudih oblik bolezni in tudi smrtnost je manjša. Skratka, hipoteza je, da splošno nošenje mask deluje kot cepljenje. Članek v NEJM me je zelo pritegnil. V njem splošno uporabo zaščitnih mask primerjajo z variolizacijo. To je asociacija na pionirja cepljenja Edwarda Jennerja. Pred več kot dvesto leti je virus govejih koz uporabil za cepljenje proti črnim kozam. Maske zmanjšajo količino vnesenega koronavirusa in nas tako »precepijo«.
Dr. Tomažič, kaj se vam v trenutni situaciji, ko število okužb v Sloveniji in Evropi strmo narašča, zdi najbolj problematično?
Predvsem to, da je nalezljivost novega koronavirusa večja, kot smo si predstavljali v prvem valu. Poudaril bi pa tudi to, da pri posamezniku ne moremo napovedati poteka bolezni. To je najhujše. Že res, da so bolj ogrožene ranljive skupine – starejši in tisti s pridruženimi boleznimi – ampak pri posemazniku pa se tega žal ne da napovedati. Najhujši strah je, kako se bom jaz osebno soočil s tem virusom. Treba je povedati, da v intenzivnih enotah pristanejo tudi mlajši od petdeset ali štirideset let, brez nevarnostnih dejavnikov. Covid lahko tudi pri njih poteka kritično!
Pandemija je velik izziv za celotno družbo; za zdravstveni sistem, ekonomijo. Da ne govorim še o vseh o psiholoških in socialnih travmah.
Že od leta 2005 je 17. avgust državni praznik Združitve prekmurskih Slovencev za matičnim narodom. Pred 101. letom je namreč vojska na množičnem zborovanju v Beltincih po zgolj petih dneh zasedbe Prekmurja, ki ga je tedanja kraljevina Srbov, Slovencev in Hrvatov dobila za zeleno mizo na pariški mirovni konferenci, predala oblast civilni upravi. Na tedanje dogodke je v pogovoru z Lidijo Kosi spomnila zgodovinarka in direktorica Pomurskega muzeja Metka Fujs.
Medtem ko so vlade v številnih okoliških državah v protikoronske ukrepe za pomoč gospodarstvu in ljudem vključile dodatna sredstva za medije posebnega pomena, pa je slovenska vlada storila obratno. Lani je na rednem letnem razpisu za sofinanciranje programskih vsebin medijem, zlasti manjšim, tistim posebnega pomena, dodelila pravico do črpanja 2,6 milijona evrov. Nova vlada je v luči gospodarskega padca zaradi epidemije aprila sklenila, da večji del sredstev zadrži. Tako so letos mediji ob izpeljavi projektov začeli uveljavljati pravico do povračila in ugotovili, da jim Ministrstvo za kulturo ponuja le 30% obljubljenih zneskov. V začetku tedna pa se je na temo medijev (ob javni razpravi o štirih medijskih zakonih) oglasil koalicijski Desus in od vlade, katere del je, zahteval celotno izplačilo. O tem, kaj bi neizplačilo za sicer v celoti izpeljane programe pomenilo za Radio Študent in založbo Beletrina, smo se pogovarjali z Robertom Mohoričem in Mitjo Čandrem. Prispevek Maje Derčar
Čeprav se zdi upravljanje s socialnimi omrežji preprosto in uporabniku prijazno, se mnogokrat zgodi, da upravljalci postanejo nepazljivi in napadalci jim lahko hitro vdrejo v račun. Sledijo grožnje in izsiljevanje.
Lastovka je ptica, ki je z gnezditvijo močno vezana na človeka in njegova prebivališča. Gnezdi v vaseh in mestih, zlasti v hlevih in gospodarskih poslopjih. Spomladi s svojo vrnitvijo iz toplih krajev naznanja pomlad, ko se konec poletja spet odpravi tja, pa skorajšnji prihod jeseni in nato še zime. Zvočni zapis o tej zanimivi ptici je pripravil naš notranjski dopisnik Marko Škrlj.
V času koronakrize vse več ljudi zahaja v naravo, to pa seveda za seboj pušča tudi negativne posledice. Hoja in kolesarjenje po brezpotjih nista dovoljena, daleč največ nevšečnosti pa lastnikom parcel, gozdarjem, naravovarstvenikom in divjadi, povzročajo vozniki enduro in motokros motorjev, terenskih vozil in štirikolesnikov. Prihaja tudi do konfliktov, inšpekcijske službe pa imajo zaradi velikosti terena in kadrovske podhranjenosti, zelo težko delo.
Med pozitivne učinke krajšega delovnega časa sodi zvišanje splošnega blagostanja, boljše duševno in fizično zdravje, upad anksioznosti in depresije in več časa za družino in prijatelje.
Ob mednarodnem dnevu mladih so mladi opozorili na to, da je korona obdobje še poglobilo težave, na katere opozarjajo že dalj časa: težak vstop na trg dela, negotovost prekarnih oblik dela in problematika stanovanjskega vprašanja.
Slovenskemu gospodarstvu sicer bolj ustreza nekakšna »politika neuvrščenosti«, a posledic zaradi izjav vseeno ne pričakuje.
Slab mesec pred koncem javne razprave o predlogu sprememb medijskih zakonov je Desus napovedal, da predlogov ne bo podprl. Pripombe imata tudi koalicijski SMC in Nova Slovenija, ki se o podpori sicer nista izrekli. Na Ministrstvu za kulturo so do zdaj prejeli že precej pripomb in predlogov, največ na novo ureditev razporeditve RTV prispevka in ukinitev programskih radijskih mrež. Kritiki menijo, da si želi vlada medije podrediti, oslabiti pa tudi z določenimi protikoronskimi ukrepi, ki preprečujejo ponujanje časopisov in revij strankam v lokalih in javnih ustanovah. Da je za varnost potrebno skrbeti se strinjamo vsi, a mediji niso le njihova površina, vsebina je tisto kar šteje.
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je izdalo drugo poročilo o nezakonitem lovu in ubijanju ptic v Sloveniji. Gre za časovno obdobje med 1. januarjem 2000 in 31. decembrom 2019. Na DOPPS-u se s problematiko nezakonitega lova in ubijanja ptic poglobljeno ukvarjajo zadnji dve leti. Varstvena ornitologinja Tjaša Zagoršek poudarja, da se dan za dnem veča naše vedenje o razsežnosti problema v Sloveniji, saj sistematično beležijo primere nezakonitih ravnanj. Več v pogovoru z Markom Rozmanom.
Po sporočilu ruskega predsednika Putina, da je Rusija razvila cepivo, se je Helena Lovinčič pogovarjala z dr. Romanom Jeralo, z enim najuspešnejšim raziskovalcem iz Kemijskega inštituta.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pri Zvezi potrošnikov Slovenije so nedavno objavili test izdelkov za razkuževanje rok, ki so se za namen zaščite pred okužbo z novim koronavirusom pojavili v mnogih nakupovalnih košaricah. Ugotovili so, da so cene visoke, označevanje izdelkov pa ni vedno najbolj jasno in razumljivo. Preverili so tudi vsebnost količine alkohola v razkužilih, pri katerih je na embalaži navedeno, da je aktivna učinkovina alkohol. Test so naredili na 15 razkužilih, ki jih lahko kupimo v trgovinah, drogerijah in na bencinskih črpalkah.
Drugo terensko jutro Prvega v avgustu je s štajerskega konca.
V času poletnih počitnic in dopustov, ko imajo mladostniki več prostega časa, se jim praviloma ponudi tudi več priložnosti za pitje alkohola, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, kjer so pripravili nekaj dejstev in nasvetov za starše in druge odrasle osebe za spodbujanje mladih k odgovornemu pristopu do alkohola. Pitje alkohola med mladostniki iz Slovenije sicer upada, a smo v večini kazalnikov še vedno nad evropskim povprečjem, je Juretu Čepinu povedala doktorica Maja Roškar z NIJZ-ja.
Ste si danes že privoščili vrček piva? Danes imate za to prav poseben razlog, vsak prvi petek v avgustu namreč že skoraj povsod po svetu praznujejo mednarodni dan piva. Tudi temu prazniku pa letos daje pečat globalna pandemija COVID-19. A ta nikakor ne zmanjšuje pomena in poslanstva praznika. Prav nasprotno, sporočajo iz Združenja slovenskih pivovarn. Z Jernejem Smolnikarjem, predsednikom združenja, je ob pogovoru z brezalkoholnim pivom nazdravila Andreja Čokl.
Pošta Slovenije je 4. julija spremenila delovne čase večine poštnih poslovalnic. Za to so se odločili, ker že od leta 2008 beležijo upad poštnih storitev, kar je tudi posledica uporabe spletnih storitev, predvsem v bančništvu. Na Pošti so prepričani, da je dostopnost do poštnih storitev še vedno dobra, tudi zaradi uvedbe tako imenovanih kontaktnih točk oziroma paketomatov, ki jih je že več kot 400. A za nekatere stvari je še vedno treba v poštno poslovalnico, zato spremenjen delovni čas najbolj jezi tiste, ki zaradi službe ne uspejo priti tja pravočasno. Več Lidija Cokan.
V Sloveniji na leto oddajo do 20 psov slepim in ostalim invalidnim osebam. Psi vodniki so tisti, ki jih urijo za pomoč slepim. Vsak slepi ali invalid lahko zaprosi za psa vodnika oz. pomočnika, če le ima ustrezne pogoje kot jih določajo pravilniki. Šele v zadnjih dveh letih pa so pri nas začeli trenirati tudi pse pomočnike, ki so namenjeni invalidom.
Konec julija so sedemdnevno pot okoli Slovenije začela starodobna vozila, zbrana v projektu SOS 2020 (Starodobniki okoli Slovenije 2020). Namen: promovirati lepote Slovenije, tehnično dediščino in z zbranimi dobrodelnimi prispevki pomagati mlademu fantu na invalidskem vozičku.
Neveljaven email naslov