Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Znanost že pozna odgovore na nekatera ključna vprašanja o covidu. Zdaj tako že vemo, kako kužen je novi koronavirus. Vemo tudi kdaj ga okuženi že širi, čeprav še nima bolezenskih znakov. Vsak dan sproti pa smo pred novimi dilemami. Koliko časa naj traja izolacija? Ali se z novim koronavirusom lahko okužimo večkrat? Na vprašanja tokrat odgovarja dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani. In zakaj pravi, da splošno nošenje mask deluje kot cepljenje? Sklicuje se na študijo, ki je bila objavljena v ugledni medicinski reviji The New England Journal of Medicine (NEJM). Z dr. Tomažičem se je pogovarjal Iztok Konc.
Foto: TV Slovenija
Dr. Tomažič je pregledal primere in študije o kužnosti in imunosti novega koronavirusa. Preveril je zaščitne ukrepe
Znanost že pozna odgovore na nekatera ključna vprašanja o covidu. Zdaj tako že vemo, kako kužen je novi koronavirus. Vemo tudi, kdaj ga okuženi že širi, čeprav še nima bolezenskih znakov. Vsak dan sproti pa smo pred novimi dilemami. Koliko časa naj traja izolacija? Ali se z novim koronavirusom lahko okužimo večkrat? Na vprašanja tokrat odgovarja dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani. In zakaj pravi, da splošno nošenje mask deluje kot cepljenje?
Podatki kažejo, da se virus zelo hitro širi. Raste tudi število tistih, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici. Vseeno pa nekateri menijo, da virus ni več tako nevaren, kot je bil v prvem valu.
To je samo vtis. Novi koronavirus spada med RNA viruse, ki so nagnjeni k spreminjanju. Vendar prav novi koronavirus k sreči ni nagnjem k velikim in hitrim mutacijam. To je dobro glede izdelave cepiva. Za zdaj je tudi minilo še premalo časa, da bi se virus lahko bistveno spremenil.
O novem koronavirusu in covidu imamo zdaj že več znanja. Tudi primarno zdravstvo je bolje pripravljeno. Menim, da so zdaj ranljive skupine tudi bolj zaščitene. Na voljo imamo že tudi zdravila, predvsem deksametazon in remdesivir. Pomemben učinek na epidemijo pa ima tudi splošna uporaba zaščitnih mask.
Trditvi, da zaščitne maske vplivajo na sam potek epidemije in tudi, kako bo posameznik prebolel covid, torej pritrjujete.
To je zanimiva tema, o kateri so objavili članek v eni najbolj uglednih medicinskih revij – v New England Journal of Medicine (NEJM). Potek infekcijskih bolezni je odvisen od samega mikroorganizma in od človekovega imunskega sistema. Če izpostavim vlogo mikroorganizma – torej virusa, je za potek okužbe odločilna količina virusa, ki vstopi v naše telo. Tukaj dobijo zaščitne maske svoj pomen. Z njimi lahko zmanjšamo količino vnesenega koronavirusa. V okoljih, kjer veliko ljudi nosi maske, je manj okužb in viden je premik k blažje potekajočim ali brez simptomnim okužbam. Posledično je manj testov, manj hospitalizacij, manj je hudih oblik bolezni in tudi smrtnost je manjša. Skratka, hipoteza je, da splošno nošenje mask deluje kot cepljenje. Članek v NEJM me je zelo pritegnil. V njem splošno uporabo zaščitnih mask primerjajo z variolizacijo. To je asociacija na pionirja cepljenja Edwarda Jennerja. Pred več kot dvesto leti je virus govejih koz uporabil za cepljenje proti črnim kozam. Maske zmanjšajo količino vnesenega koronavirusa in nas tako »precepijo«.
Dr. Tomažič, kaj se vam v trenutni situaciji, ko število okužb v Sloveniji in Evropi strmo narašča, zdi najbolj problematično?
Predvsem to, da je nalezljivost novega koronavirusa večja, kot smo si predstavljali v prvem valu. Poudaril bi pa tudi to, da pri posamezniku ne moremo napovedati poteka bolezni. To je najhujše. Že res, da so bolj ogrožene ranljive skupine – starejši in tisti s pridruženimi boleznimi – ampak pri posemazniku pa se tega žal ne da napovedati. Najhujši strah je, kako se bom jaz osebno soočil s tem virusom. Treba je povedati, da v intenzivnih enotah pristanejo tudi mlajši od petdeset ali štirideset let, brez nevarnostnih dejavnikov. Covid lahko tudi pri njih poteka kritično!
Pandemija je velik izziv za celotno družbo; za zdravstveni sistem, ekonomijo. Da ne govorim še o vseh o psiholoških in socialnih travmah.
4428 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Znanost že pozna odgovore na nekatera ključna vprašanja o covidu. Zdaj tako že vemo, kako kužen je novi koronavirus. Vemo tudi kdaj ga okuženi že širi, čeprav še nima bolezenskih znakov. Vsak dan sproti pa smo pred novimi dilemami. Koliko časa naj traja izolacija? Ali se z novim koronavirusom lahko okužimo večkrat? Na vprašanja tokrat odgovarja dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani. In zakaj pravi, da splošno nošenje mask deluje kot cepljenje? Sklicuje se na študijo, ki je bila objavljena v ugledni medicinski reviji The New England Journal of Medicine (NEJM). Z dr. Tomažičem se je pogovarjal Iztok Konc.
Foto: TV Slovenija
Dr. Tomažič je pregledal primere in študije o kužnosti in imunosti novega koronavirusa. Preveril je zaščitne ukrepe
Znanost že pozna odgovore na nekatera ključna vprašanja o covidu. Zdaj tako že vemo, kako kužen je novi koronavirus. Vemo tudi, kdaj ga okuženi že širi, čeprav še nima bolezenskih znakov. Vsak dan sproti pa smo pred novimi dilemami. Koliko časa naj traja izolacija? Ali se z novim koronavirusom lahko okužimo večkrat? Na vprašanja tokrat odgovarja dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani. In zakaj pravi, da splošno nošenje mask deluje kot cepljenje?
Podatki kažejo, da se virus zelo hitro širi. Raste tudi število tistih, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici. Vseeno pa nekateri menijo, da virus ni več tako nevaren, kot je bil v prvem valu.
To je samo vtis. Novi koronavirus spada med RNA viruse, ki so nagnjeni k spreminjanju. Vendar prav novi koronavirus k sreči ni nagnjem k velikim in hitrim mutacijam. To je dobro glede izdelave cepiva. Za zdaj je tudi minilo še premalo časa, da bi se virus lahko bistveno spremenil.
O novem koronavirusu in covidu imamo zdaj že več znanja. Tudi primarno zdravstvo je bolje pripravljeno. Menim, da so zdaj ranljive skupine tudi bolj zaščitene. Na voljo imamo že tudi zdravila, predvsem deksametazon in remdesivir. Pomemben učinek na epidemijo pa ima tudi splošna uporaba zaščitnih mask.
Trditvi, da zaščitne maske vplivajo na sam potek epidemije in tudi, kako bo posameznik prebolel covid, torej pritrjujete.
To je zanimiva tema, o kateri so objavili članek v eni najbolj uglednih medicinskih revij – v New England Journal of Medicine (NEJM). Potek infekcijskih bolezni je odvisen od samega mikroorganizma in od človekovega imunskega sistema. Če izpostavim vlogo mikroorganizma – torej virusa, je za potek okužbe odločilna količina virusa, ki vstopi v naše telo. Tukaj dobijo zaščitne maske svoj pomen. Z njimi lahko zmanjšamo količino vnesenega koronavirusa. V okoljih, kjer veliko ljudi nosi maske, je manj okužb in viden je premik k blažje potekajočim ali brez simptomnim okužbam. Posledično je manj testov, manj hospitalizacij, manj je hudih oblik bolezni in tudi smrtnost je manjša. Skratka, hipoteza je, da splošno nošenje mask deluje kot cepljenje. Članek v NEJM me je zelo pritegnil. V njem splošno uporabo zaščitnih mask primerjajo z variolizacijo. To je asociacija na pionirja cepljenja Edwarda Jennerja. Pred več kot dvesto leti je virus govejih koz uporabil za cepljenje proti črnim kozam. Maske zmanjšajo količino vnesenega koronavirusa in nas tako »precepijo«.
Dr. Tomažič, kaj se vam v trenutni situaciji, ko število okužb v Sloveniji in Evropi strmo narašča, zdi najbolj problematično?
Predvsem to, da je nalezljivost novega koronavirusa večja, kot smo si predstavljali v prvem valu. Poudaril bi pa tudi to, da pri posamezniku ne moremo napovedati poteka bolezni. To je najhujše. Že res, da so bolj ogrožene ranljive skupine – starejši in tisti s pridruženimi boleznimi – ampak pri posemazniku pa se tega žal ne da napovedati. Najhujši strah je, kako se bom jaz osebno soočil s tem virusom. Treba je povedati, da v intenzivnih enotah pristanejo tudi mlajši od petdeset ali štirideset let, brez nevarnostnih dejavnikov. Covid lahko tudi pri njih poteka kritično!
Pandemija je velik izziv za celotno družbo; za zdravstveni sistem, ekonomijo. Da ne govorim še o vseh o psiholoških in socialnih travmah.
Da dostopnost do zdravljenja bolnikov s covidom-19, ki stanujejo v domovih za ostarele, ni enaka kot pri drugih obolelih, menijo tudi tisti, ki so se zaradi tega pritožili na Zagovorniku načela enakosti. Z Miho Lobnikom se je danes o tem pogovarjala Cirila Štuber.
Začetek včerajšnje seje DZ je zaznamoval besedni dvoboj med premierjem Janezom Janšo in poslancem Levice Miho Kordišem. Ta je Janši očital sodelovanje s kriminalnimi združbami, premier pa mu je odvrnil, da se bo "pozanimal pri pristojnih institucijah, kako pomagati takim, ki trosijo takšne nebuloze". Poslanci Levice so nato sejo protestno zapustili. Dr. Dejan Verčič, predstojnik Oddelka za komunikologijo in vodja Centra za marketing in odnose z javnostmi na Fakulteti za družbene vede, je drugi najbolj citirani raziskovalec na področju globalnih odnosov z javnostmi na svetu. Komentiral je komunikacijo v DZ.
Kljub temu, da je bilo še včeraj čez dan precej nejasno, ali se bodo najmlajši danes zares vrnili v vrtce in šole, so otroci, starši in učitelji pozno popoldne le dobili odgovor. Danes tako svoja vrata v devetih regijah z boljšo epidemiološko sliko za vse otroke ponovno odpirajo vsi vrtci, po več kot treh mesecih pouka na daljavo pa se v šolske klopi vračajo učenke in učenci prvih treh razredov osnovne šole. Tadeja Bizilj je pred Osnovno šolo Prežihovega voranca v Ljubljani.
Padanje krivulje okuženosti se je v zadnjih dneh zaustavilo, razmere so se celo malo poslabšale, reprodukcijsko število se je zvišalo na 1, kar pomeni, da ena okužena oseba znova okuži eno osebo. Razmere še dodatno zaostruje uradna potrditev prisotnosti veliko bolj nalezljivega angleškega seva pri nas, prvi primer je bil sicer uvožen, oseba pa je izolirana. Oba laboratorija že preverjata morebitno prisotnost angleškega seva na vzorcih potrjenih primerov vzetih od 11-tega januarja. S posebnimi PCR testi, ki smo jih dobili iz Slovaške, in so občutljivi le na angleški sev, bodo znova preverili naključnih 10 odstotkov testov. Rezultati bodo znani v prihodnjih dneh. Kakšno nevarnost predstavlja angleški sev pa profesor dr. Borut Štrukelj iz Farmacevtske fakultete.
Včeraj je začela delovati Pravna mreža za varstvo demokracije, ki so jo soustanovili Amnesty International Slovenije, zavod za kulturo raznolikosti Open, inštitut Danes je nov dan in Pravno informacijski center nevladnih organizacij. Povezujejo tudi z drugimi pravnimi strokovnjaki in odvetniškimi pisarnami. Več v pogovoru s Katarino Bervar Sternad, direktorica Pravno informacijskega centra nevladnih organizacij.
Na družabnih omrežjih Notranjcev lahko v mesecu zasledite veliko fotografij medvedjih stopinj. Večini se to zdi nenavadno, saj smo se učili, da kosmatinci pozimi spijo. Vendar pa ni tako, pravi vodja intervencijske skupine za velike zveri za Notranjsko Primorsko in vodja lovišča s posebnim namenom Jelen Anton Marinčič. Poleg medvedov pa v notranjskih gozdovih prebiva tudi ogromno volkov in risi.
Kaj se dogaja na trgu kriptovalut, kaj je botrovalo hitremu skoku cene bitcoina in kdo seli kapital v kriptokovance? Medtem ko so na kitajskem trgovanje s kriptovalutami prepovedali, saj se bojijo odliva denarja iz države, so ustanovili svoj kriptokovanec, ki napreduje. Podobne namene imajo tudi Rusi. Državne, centralizirane, kriptovalute so v popolnem nasprotju s filozofijo kriptovalut, ki predvideva popolno decentraliziranost valute in trgovanje brez posrednikov. Po drugi strani se v ZDA nekatere kriptovalute spreminjajo v delnice, kar pomeni, grejo v smer registracije. Za vlagatelje se s tem ne spremeni veliko, bo pa poslovanje še nekoliko bolj varno. Več o tem z Mitjem Glavnikom, finančnim svetovalcem in urednikom portala Kriptovalute.si.
V Posavju še do jeseni poteka dvoletni projekt Črno belo bogastvo s krškega polja, s katerim želijo povečati prepoznavnost domače avtohtone pasme krškopoljskega prašiča, ohraniti pomemben del posavske kulturne dediščine in spodbuditi razvoj območne kulinarično-turistične ponudbe, več v prispevku Suzana Vahtarić.
Na severozahodu Bosne in Hercegovine je migrantska kriza še naprej zaostrena. Prostora v sprejemnih centrih ni, novih lokacij, o katerih bi se strinjali, ni, v Republiki srbski pa vztrajajo, da migrantov na svojem ozemlju ne bodo imeli. V okolici Bihaća in Velika Kladuša je tako vsaj kakih 1500 migrantov, ki živjo na prostem.
Lani smo se pogosto spraševali kakšne so razmere v domovih za starejše, kako preživljajo čas epidemije in izolacije oskrbovanci in na drugi strani tudi izčrpani zaposleni v domovih, kjer že več kot desetletje čakajo na nove normative . Domovi so se v tem obdobju spremenili v negovalne bolnišnice, normativi, ki določajo število kadrov, pa še kar ostajajo enaki. Denis Sahernik v. d. sekretarja Skupnosti socialnovarstvenih zavodov Slovenije poudarja, da se trend okuženih s koronavirusom obrača navzdol.
Zdravstveno osebje, ki dela na oddelkih COVID-19 oddelkih po bolnišnicah po državi doživlja hude stiske. So vodstva bolnišnic in Ministrstvo za zdravje že pomislili, da zaposleni v covid enotah potrebujejo psihosocialno podporo? Finančni dodatki le tega ne morejo nikoli nadomestiti. Pred dnevi se je tako na družabnem omrežju spraševala doktorica Brigita Skela Savič, predstojnica katedre za zdravstvene vede in izredna profesorica na fakulteti za zdravstvo Angele Boškin na Jesenicah. Kakšno je stanje po bolnišnicah in kako v teh mesecih deluje zdravtveno osebje? Več Marko Rozman.
Potem ko je predsednik Desus-a Karel Erjavec umaknil soglasje h kandidaturi za predsednika vlade, je postopek konstruktivne nezaupnice končan. Predvidenega glasovanja jutri v državnem zboru ne bo. Erjavec je sicer napovedal, da bodo vložili nov predlog, ko bodo vzpostavljeni pogoji za normalno delo vseh poslancev. Vodje poslanskih skupin pa so se na neformalnem pogovoru dogovorili, da bodo stranke do jutri pripravile predloge, kako spremeniti poslovnik, da bi lahko poslanci tajno glasovali tudi na daljavo. O tem se je z nekaterimi pravniki pogovarjala Jolanda Lebar.
Letošnja zima z debelo snežno odejo kar vabi v gore, kjer je po podatkih ARSO na višini okoli 1500 metrov znatna nevarnost snežnih plazov. Dogajanje na območju Zelenice in tega dela Karavank že šesto leto pozorno opazuje Služba za varstvo pred snežnimi plazovi Tržič- Zelenica, ki je edina v državi. Ob podpori tržiške občine ekipa spremlja razmere na Zelenici, kjer so postavljene tudi tri vremenske postaje. Z lokalnim lavinskim biltenom preventivno obvešča in opozarja obiskovalce gora in turne smučarje o razmerah in nevarnostih snežnih plazov.
O rezultatih verifikacije hitrih testov kitajskega proizvajalca Shenzen Ultra, ki ga je državi prodalo podjetje Majbert Pharm, smo se pogovarjali z direktorico Nacionalnega laboratorija za zdravje, hrano in okolje, ki je analizo izvedel, Tjašo Žohar Čretnik. Pojasnila je, kakšno občutljivost, to je sposobnost, da test dejansko odkrije pozitivne osebe, ima pri ljudeh, ki simptome kažejo kot pri tistih, ki jih ne. Pri tem razloži, zakaj se je pri nekaterih pokazala le polovična občutljivost. Več v pogovoru s Heleno Lovinčič.
Obvezno cepljenje ali pogojevanje cepljenja z vstopom v neko državo ter zbiranje osebnih podatkov v zvezi z zdravjem je resen poseg v zasebnost, pravi Alenka Jerše, namestnica informacijske pooblaščenke. Nekatere države Evropske unije so o cepilnih listih že začele presojati. V zvezi z morebitnimi cepilnimi potnimi listi pa zaenkrat ni sprejetih nobenih pravnih podlag. O tem kakšni zadržki in dileme se pojavljajo v zvezi s tovrstnim zbiranjem občutljivih osebnih podatkov, se je novinarka Martina Tita Mayer pogovarjala z namestnico informacijske pooblaščenke Alenko Jerše.
Ste med tistimi, ki so covid že preboleli, pa morate zaradi službenih obveznosti čez mejo? Ker za to potrebujete negativni test, se lahko znajdete v težavah. Test namreč še nekaj časa po okužbi pokaže pozitivni rezultat. To v veliki večini primerov ne pomeni, da ste še kužni, kljub temu pa ne morete čez mejo. To se je zgodilo tudi našemu novinarju, ki je covid prebolel. Gotovo pa je takšnih ljudi več, pravi vodja vladne skupine za covid Bojana Beovič, zato so vladi predlagali, da se za takšne primere izda potrdilo, ki bi veljalo 3 mesece. Smo pa dr. Beovičevo tudi vprašali, kakšno je njeno stališče glede morebitnega vnovične ustavitve javnega življenja. Z njo se je pogovarjala Helena Lovinčič.
Si predstavljate službo, ki je morda ne morete zaključiti zaradi slabih vremenskih razmer? Prav to se lahko zgodi dežurnim vremenoslovcem na Kredarici, ki jih po desetih dnevih službe pride iskat helikopter in pripelje novo ekipo. Če vremenske razmere tega ne dopuščajo, morajo počakati na lepše vreme. Sicer pa se njihovo delo začne zgodaj zjutraj ob prvem odčitavanju vremenskih podatkov. Zakaj to delo z veseljem opravlja, pa pripoveduje Jože Senica.
Sinočnje podaljšanje epidemije za dva meseca ne obeta skorajšnjega odprtja šol in študentskih predavalnic. Študij na daljavo marsikje traja že od začetka študijskega leta in vsakih naslednjih 14 dni je ključnih. Kako to doživljajo študentje, je povedala Vida Jocif, študentka druge stopnje umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Na Filozofski fakulteti so lani maja po koncu letnega semestra opravili raziskavo med študenti, kako ocenjujejo študijsko obremenitev v času epidemije, kaj jih je ob študiju na daljavo najbolj motilo in kaj jim je najbolj ustrezalo ter kako je s sposobnostmi uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije in opremljenostjo s strojno opremo pri študentih. O rezultatih raziskave smo govorili z dekanom Filozofske fakultete dr. Romanom Kuharjem.
V času življenja v epidemiji se je tudi zdravljenje na daljavo pokazalo kot eden od uspešnih pristopov na področju zdravstva. Uporaba informacijsko – komunikacijske tehnologije omogoča, da zdravniki spremljajo bolnika v njegovem domačem okolju, redno preverjajo ključne informacije o njegovem zdravju in v primeru odstopanj hitro reagirajo. Tudi zaradi telemetrije lahko denimo bolnikom, ki so prebolevali Covid v bolnišnici, hitreje omogočijo vrnitev v domače okolje. Obiskali smo Koroško, kjer so že leta 2014 predstavljali Slovenijo v evropskem projektu na področju t.i. telemetrije.
Slovenci smo po raziskavah javnega mnenja naklonjeni darovanju organov, vendar je odstotek tistih, ki se uradno opredelijo še vedno precej nizek, le pol odstotka odraslega prebivalstva. Lani je v času epidemije delež opredeljenih padel za polovico, medtem pa je bilo opravljenih transplantacij več kot kdarkoli prej. Vpis v register opredeljenih oseb lahko tudi v času epidemije koronavirusa opravimo na preprost in popolnoma varen način po elektronski poti, v pogovoru s Heleno Lovinčič pojasnjuje direktorica Slovenija transplanta, Danico Avsec.
Neveljaven email naslov