Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Znanost že pozna odgovore na nekatera ključna vprašanja o covidu. Zdaj tako že vemo, kako kužen je novi koronavirus. Vemo tudi kdaj ga okuženi že širi, čeprav še nima bolezenskih znakov. Vsak dan sproti pa smo pred novimi dilemami. Koliko časa naj traja izolacija? Ali se z novim koronavirusom lahko okužimo večkrat? Na vprašanja tokrat odgovarja dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani. In zakaj pravi, da splošno nošenje mask deluje kot cepljenje? Sklicuje se na študijo, ki je bila objavljena v ugledni medicinski reviji The New England Journal of Medicine (NEJM). Z dr. Tomažičem se je pogovarjal Iztok Konc.
Foto: TV Slovenija
Dr. Tomažič je pregledal primere in študije o kužnosti in imunosti novega koronavirusa. Preveril je zaščitne ukrepe
Znanost že pozna odgovore na nekatera ključna vprašanja o covidu. Zdaj tako že vemo, kako kužen je novi koronavirus. Vemo tudi, kdaj ga okuženi že širi, čeprav še nima bolezenskih znakov. Vsak dan sproti pa smo pred novimi dilemami. Koliko časa naj traja izolacija? Ali se z novim koronavirusom lahko okužimo večkrat? Na vprašanja tokrat odgovarja dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani. In zakaj pravi, da splošno nošenje mask deluje kot cepljenje?
Podatki kažejo, da se virus zelo hitro širi. Raste tudi število tistih, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici. Vseeno pa nekateri menijo, da virus ni več tako nevaren, kot je bil v prvem valu.
To je samo vtis. Novi koronavirus spada med RNA viruse, ki so nagnjeni k spreminjanju. Vendar prav novi koronavirus k sreči ni nagnjem k velikim in hitrim mutacijam. To je dobro glede izdelave cepiva. Za zdaj je tudi minilo še premalo časa, da bi se virus lahko bistveno spremenil.
O novem koronavirusu in covidu imamo zdaj že več znanja. Tudi primarno zdravstvo je bolje pripravljeno. Menim, da so zdaj ranljive skupine tudi bolj zaščitene. Na voljo imamo že tudi zdravila, predvsem deksametazon in remdesivir. Pomemben učinek na epidemijo pa ima tudi splošna uporaba zaščitnih mask.
Trditvi, da zaščitne maske vplivajo na sam potek epidemije in tudi, kako bo posameznik prebolel covid, torej pritrjujete.
To je zanimiva tema, o kateri so objavili članek v eni najbolj uglednih medicinskih revij – v New England Journal of Medicine (NEJM). Potek infekcijskih bolezni je odvisen od samega mikroorganizma in od človekovega imunskega sistema. Če izpostavim vlogo mikroorganizma – torej virusa, je za potek okužbe odločilna količina virusa, ki vstopi v naše telo. Tukaj dobijo zaščitne maske svoj pomen. Z njimi lahko zmanjšamo količino vnesenega koronavirusa. V okoljih, kjer veliko ljudi nosi maske, je manj okužb in viden je premik k blažje potekajočim ali brez simptomnim okužbam. Posledično je manj testov, manj hospitalizacij, manj je hudih oblik bolezni in tudi smrtnost je manjša. Skratka, hipoteza je, da splošno nošenje mask deluje kot cepljenje. Članek v NEJM me je zelo pritegnil. V njem splošno uporabo zaščitnih mask primerjajo z variolizacijo. To je asociacija na pionirja cepljenja Edwarda Jennerja. Pred več kot dvesto leti je virus govejih koz uporabil za cepljenje proti črnim kozam. Maske zmanjšajo količino vnesenega koronavirusa in nas tako »precepijo«.
Dr. Tomažič, kaj se vam v trenutni situaciji, ko število okužb v Sloveniji in Evropi strmo narašča, zdi najbolj problematično?
Predvsem to, da je nalezljivost novega koronavirusa večja, kot smo si predstavljali v prvem valu. Poudaril bi pa tudi to, da pri posamezniku ne moremo napovedati poteka bolezni. To je najhujše. Že res, da so bolj ogrožene ranljive skupine – starejši in tisti s pridruženimi boleznimi – ampak pri posemazniku pa se tega žal ne da napovedati. Najhujši strah je, kako se bom jaz osebno soočil s tem virusom. Treba je povedati, da v intenzivnih enotah pristanejo tudi mlajši od petdeset ali štirideset let, brez nevarnostnih dejavnikov. Covid lahko tudi pri njih poteka kritično!
Pandemija je velik izziv za celotno družbo; za zdravstveni sistem, ekonomijo. Da ne govorim še o vseh o psiholoških in socialnih travmah.
4525 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Znanost že pozna odgovore na nekatera ključna vprašanja o covidu. Zdaj tako že vemo, kako kužen je novi koronavirus. Vemo tudi kdaj ga okuženi že širi, čeprav še nima bolezenskih znakov. Vsak dan sproti pa smo pred novimi dilemami. Koliko časa naj traja izolacija? Ali se z novim koronavirusom lahko okužimo večkrat? Na vprašanja tokrat odgovarja dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani. In zakaj pravi, da splošno nošenje mask deluje kot cepljenje? Sklicuje se na študijo, ki je bila objavljena v ugledni medicinski reviji The New England Journal of Medicine (NEJM). Z dr. Tomažičem se je pogovarjal Iztok Konc.
Foto: TV Slovenija
Dr. Tomažič je pregledal primere in študije o kužnosti in imunosti novega koronavirusa. Preveril je zaščitne ukrepe
Znanost že pozna odgovore na nekatera ključna vprašanja o covidu. Zdaj tako že vemo, kako kužen je novi koronavirus. Vemo tudi, kdaj ga okuženi že širi, čeprav še nima bolezenskih znakov. Vsak dan sproti pa smo pred novimi dilemami. Koliko časa naj traja izolacija? Ali se z novim koronavirusom lahko okužimo večkrat? Na vprašanja tokrat odgovarja dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani. In zakaj pravi, da splošno nošenje mask deluje kot cepljenje?
Podatki kažejo, da se virus zelo hitro širi. Raste tudi število tistih, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici. Vseeno pa nekateri menijo, da virus ni več tako nevaren, kot je bil v prvem valu.
To je samo vtis. Novi koronavirus spada med RNA viruse, ki so nagnjeni k spreminjanju. Vendar prav novi koronavirus k sreči ni nagnjem k velikim in hitrim mutacijam. To je dobro glede izdelave cepiva. Za zdaj je tudi minilo še premalo časa, da bi se virus lahko bistveno spremenil.
O novem koronavirusu in covidu imamo zdaj že več znanja. Tudi primarno zdravstvo je bolje pripravljeno. Menim, da so zdaj ranljive skupine tudi bolj zaščitene. Na voljo imamo že tudi zdravila, predvsem deksametazon in remdesivir. Pomemben učinek na epidemijo pa ima tudi splošna uporaba zaščitnih mask.
Trditvi, da zaščitne maske vplivajo na sam potek epidemije in tudi, kako bo posameznik prebolel covid, torej pritrjujete.
To je zanimiva tema, o kateri so objavili članek v eni najbolj uglednih medicinskih revij – v New England Journal of Medicine (NEJM). Potek infekcijskih bolezni je odvisen od samega mikroorganizma in od človekovega imunskega sistema. Če izpostavim vlogo mikroorganizma – torej virusa, je za potek okužbe odločilna količina virusa, ki vstopi v naše telo. Tukaj dobijo zaščitne maske svoj pomen. Z njimi lahko zmanjšamo količino vnesenega koronavirusa. V okoljih, kjer veliko ljudi nosi maske, je manj okužb in viden je premik k blažje potekajočim ali brez simptomnim okužbam. Posledično je manj testov, manj hospitalizacij, manj je hudih oblik bolezni in tudi smrtnost je manjša. Skratka, hipoteza je, da splošno nošenje mask deluje kot cepljenje. Članek v NEJM me je zelo pritegnil. V njem splošno uporabo zaščitnih mask primerjajo z variolizacijo. To je asociacija na pionirja cepljenja Edwarda Jennerja. Pred več kot dvesto leti je virus govejih koz uporabil za cepljenje proti črnim kozam. Maske zmanjšajo količino vnesenega koronavirusa in nas tako »precepijo«.
Dr. Tomažič, kaj se vam v trenutni situaciji, ko število okužb v Sloveniji in Evropi strmo narašča, zdi najbolj problematično?
Predvsem to, da je nalezljivost novega koronavirusa večja, kot smo si predstavljali v prvem valu. Poudaril bi pa tudi to, da pri posamezniku ne moremo napovedati poteka bolezni. To je najhujše. Že res, da so bolj ogrožene ranljive skupine – starejši in tisti s pridruženimi boleznimi – ampak pri posemazniku pa se tega žal ne da napovedati. Najhujši strah je, kako se bom jaz osebno soočil s tem virusom. Treba je povedati, da v intenzivnih enotah pristanejo tudi mlajši od petdeset ali štirideset let, brez nevarnostnih dejavnikov. Covid lahko tudi pri njih poteka kritično!
Pandemija je velik izziv za celotno družbo; za zdravstveni sistem, ekonomijo. Da ne govorim še o vseh o psiholoških in socialnih travmah.
Kako je s potresno varnostjo v Sloveniji, smo vprašali Roberta Kusa, vodjo Oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo v Ljubljani, ki nam je povedal, da je Ljubljana poleg idrijskega in krškega območja najbolj ogroženi del Slovenije, Ljubljana zaradi svoje naseljenosti seveda toliko bolj. Pred mikrofon ga je povabila Alenka Terlep.
Še dva dneva ostajata v starem letu, na katerega bi verjetno večina izmed nas najraje kar pozabila. Ampak še v tako težkih časih si človek prizadeva naredi svoje življenje znosnejše in bolj prijetno. V ta namen krasi svoje okolje, v času božično-novoletnih praznikov še posebej prepoznavno. Velja to tudi za Washington, glavno mesto države, ki velja za okolje, ki je tovrstno okraševanje pripeljalo do meje absurda? Našega dopisnika smo ujeli sredi dopusta, a kot zmeraj sredi razmišljanja o težkih temah. Tudi tokrat se mu jih ni uspelo povsem otresti in nastal je tale utrinek. Iz Washingtona Andrej Stopar.
Hrvaška prestolnica Zagreb se je v minulih letih lahko kar trikrat zapored pohvalil z najboljšo božično destinacijo v Evropi, mesto je decembra obiskovalo več kot 120 tisoč ljudi. Prav uspeh z adventnim sejmom je Zagreb dvignil med prvih deset turističnih destinacij na Hrvaškem, okrog božične ponudbe pa se je vrtel tudi velik dobiček, okrog 70 milijonov evrov. Letos se takšnih številk v Zagrebu ne morejo veseliti, saj je tako kot drugod po Evropi epidemiološka slika zaradi koronavirusa na Hrvaškem slaba in oblasti so se odločile, da bo letošnje božično praznovanje precej bolj okrnjeno. Kako je te dni v hrvaški prestolnici, je moč čutiti božično vzdušje na ulicah, pa naša zagrebška dopisnica Tanja Borčić Bernard.
Zanimanje za kriptovalute se povečuje, ko raste vrednost Bitcoina. Ta je v zadnjem času znova povečal svojo vrednost. Na neuke začetnike v svetu kriptovalut pa prežijo varnostna tveganja, ki daleč presegajo tveganost drugih finančnih produktov. Tovrstnih opozoril pa ne naglašamo zato, ker bi vas radi od ukvarjanja s svetom kriptovalut odvrnili, pač pa zato, da bi poudarili pomen izobraževanja s tega področja že od prvih korakov. Za nekaj napotkov je Cirila Štuber prosila Tadeja Hrena iz SI-CERT-a.
Razlogi za nezaupanje v cepivo so tudi komunikacijski, je prepričan antropolog Dan Podjed z Znanstvenoraziskovalnega centra Sazu, s katerim se je pogovarjal Jure Čepin
Pred kratkim so v okviru portala znanost Slovenske tiskovne agencije pripravili pogovor na temo Ali je ogrožen rod bodočih vrhunskih športnikov. Strokovnjaki so se strinjali, da je situacija zelo zahtevna, o tej temi pa so se že nekaj dni pred tem pogovarjali tudi na študijskem srečanju športnih pedagogov.
Belgijsko glavno mesto in neuradna prestolnica EU Bruselj je med prazniki, ko so se številni tujci, zaposleni v evropskih ustanovah in tujih podjetjih, odpravili domov, turistov pa ni od nikoder, prepuščeno le svojim prebivalcem. A če je letošnje praznično mesto le bleda senca prejšnjih let, ga prazne ulice in trgi ovijajo v čarobnost, ki jo je potrošniška in turistična gneča časa pred pandemijo skoraj povsem zakrila.
Znanost je v letu 2020 prišla izrazito v ospredje. Tja jo je potisnila pandemija, ki je zahtevala znanstvene odgovore in rešitve za ključni zdravstveni problem tega trenutka. Brez dvoma je korona virus določal prioritete tudi v znanstvenem raziskovanju in obenem sprožil nekaj globokih sprememb na tem področju. A kljub temu je bilo pestro tudi dogajanje na drugih znanstvenih področjih. Precej vroče je bilo denimo visoko nad našimi glavami, v Zemljini orbiti, kjer zdaj krožita tudi dva slovenska satelita, obenem pa globoke pretrese na tem področju sproža na eni strani podjetje Space X, ki spreminja pravila igre, po drugi pa že lahko rečemo, da se je Kitajska uspešno zavihtela na mesto druge vesoljske velesile. Znaten del satelitov tam gori je namenjen opazovanju Zemlje in to, kar vidimo na njej, bi nas moralo skrbeti bolj kot pandemija, saj za globoke spremembe, ki se odvijajo na našem planetu, ne bo učinkovitega cepiva. V pregledu znanosti v letu 2020 nam Maja Ratej (Val 202), Aljoša Masten (MMC) in voditeljica Nina Slaček poleg osrednjih tem – koronavirusa, vesolja ter podnebno-ekološke krize, v pogovoru nanizajo tudi prgišče drugih pomembnih prebojev z različnih znanstvenih področij.
Potrošniški vidiki so tudi v Sloveniji zasenčili osnovni vidik božiča, ki je v prvi vrsti verski praznik. Tokrat ga zaznamuje epidemija covida-19. Tudi v tej luči (bo)sta minorit in profesor na Teološki fakulteti dr. Andrej Šegula in gostitelj Tomaž Gerden razčlenila značilnosti časa pred 2 tisoč leti in potegnila vzporednice med takratnimi in zdajšnjimi družbenimi izzivi in človeškimi značaji. Najprej pa načelnica združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov Tjaša Sušin o tem, kako je letos – zaradi epidemije v povsem drugačnih okoliščinah – po Sloveniji potovala betlehemska luč miru. Akcija je v Sloveniji prvič potekala v letu plebiscita o samostojnosti, začela pa jo je štiri leta pred tem avstrijska radiotelevizija ORF. Bistvo akcije ostaja dobrodelnost.
Gregor in Anita Kofler svoj odnos do narave, gibanja, občudovanja lepega in odkrivanja novega prepletata z delovnimi navadami in družinskimi vrednotami, ki so pomemben del vzgoje treh sinov. Enajstletni Tomaž, devetletni Miha in štiriletni Rožle usmerjanje v različne, tudi njihovi starosti prilagojene športne dejavnosti jemljejo kot izziv. Pred božičem jih je obiskala Aljana Jocif.
Ljudje smo obredna bitja, tudi zato potrebujemo praznike in praznovanje. A so vedno izziv. Še posebej v teh globoko razklanih, čudnih in zahtevnih časih. In, ker smo ljudje tudi vse bolj čustveno zahtevni, smo še posebej v prazničnem času postavljeni pred velike izzive tudi v odnosih. In praznovanje božiča je v bistvu skrb za odnose. Liana Buršič se je zato s frančiškanom in enim najbolj uglednih ter priljubljenih družinskih terapevtov, s prof. dr. Christianom Gostečnikom (redni profesor za zakonsko in družinsko terapijo ter psihologijo religije in pastoralno psihologijo na ljubljanski Teološki fakulteti, ustanovitelj Frančiškanskega družinskega inštituta, avtor številnih knjig, doktor klinične psihologije in doktor teologije) pogovarjala o odnosih in duhu časa ter pomenu praznovanja.
Na včerajšnji dan pred 25 leti je nastala spletna stran nacionalnega medija: rtvslo.si. Prvi strežnik je torej začel delati 24. decembra leta 1995, na njem je bila objavljena vstopna stran in nekaj podatkov o RTV-ju.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Nemčiji od začetka novembra velja, da se zasebno lahko srečajo osebe iz dveh gospodinjstev. 16. Decembra, ko so ukrepe zaostrili so med božičnimi prazniki nemške oblasti dovolile izjemo, da se lahko s člani enega gospodinjstva srečajo še dodatne štiri odrasle osebe in otroci. A le v teh dneh.Družinski Božič je v Nemčiji letos nekoliko okrnjen, a bo ostal družinski.
Mnogi, ki trpijo za motnjami hranjenja, so se v teh dneh znašli v stiski. Nekateri se težko soočajo s prelomnicami, kot je novo leto, poleg tega že dva meseca zaradi epidemije živimo okrnjeno življenje. V nekem trenutku se ukvarjanje hrane zazdi kot edino zatočišče in področje, ki je pod našim nadzorom. Pomoč ponuja tudi Svetovalni svet.
Prednovoletno vzdušje v Avstriji je letos v znamenju številnih ukrepov zaradi covida 19. V težavah so predvsem hotelirji in gostinci na Dunaju, ki v tem času navadno zaslužijo največ. Dodatno jih skrbijo tudi posledice nedavnega terorističnega napada. V prvih decembrskih dneh so Avstrijci še lahko odšli po nakupih, pa tudi v galerije in muzeje, zdaj jih torej čakajo ostrejši ukrepi in upanje, da bo prihodnje leto kljub vsemu bolj optimistično.
Miro Rismondo iz Valburge blizu Medvod, po izobrazbi kuhar, je v svojem kraju znan kot izdelovalec lesenih in ledenih skulptur, pred kratkim pa se je lotil povsem drugačnega ustvarjanja. Odprl je manjšo pekarno, kjer med drugim peče kruh, kakršnega so delali naši predniki, Slovani.
Epidemija novega koronavirusa in ukrepi za omejitev covida, so otežili življenje tistih bolnikov, ki potrebujejo zdravljenje v tujini. Med njimi so tudi otroci in odrasli, ki jih v tujino napotijo na obsevanje s protonskimi žarki. Znova se torej postavlja vprašanje: Zakaj ne bi Slovenija dobila svojega protonskega centra za obsevanje bolnikov z rakom? Odgovor je poiskal Iztok Konc. Foto: Llorenzi/ WikimediaCommons, cc
Glede na predlog sedmega protikoronskega zakona bo delodajalec lahko delavcu, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, odpovedal pogodbo o zaposlitvi. V javnem sektorju bo pogodba lahko odpovedana brez navedbe poslovnega razloga. Pogoj za starostno upokojitev delojemalec običajno izpolni ko dopolni 60 let in ima 40 let delovne dobe. Do sedaj sta se z upokojitvijo morala strinjati oba – tako delavec kot delodajalec. Kot beremo v razlagi vlada s tem predlogom poenostavlja postopek upokojevanja, saj bo delodajalec lahko brez soglasja delavca tega napotil na ZPIZ. Sindikati, so na nogah, menijo, da bi bil predlog lahko ustavno sporen, saj posega v pravico posameznika do dela; Še posebej sporna se jim zdi odpoved pogodbe brez navedbe poslovnega razloga. Delodajalci predlog vlade podpirajo, ko delavec izpolni oba pogoja, naj se upokoji. Podobno menijo tudi obrtniki, ki pravijo da mnogi mladi, zato ker nekateri starejši delavci ostajajo v delovnem razmerju še dolgo potem, ko že izpolnijo pogoje za starostno upokojitev, ne dobijo priložnosti za zaposlitev.
Obljuba bogatih zaslužkov prek investicijskih vlaganj je eden izmed najpogostejših poskusov goljufij, tarča pa smo državljani, ki nas ponudbe dosežejo povsod, kjer smo – ali doma na kavču, ali pri delu od doma s šolajočimi se otroki ali pa v službi, ko brskamo po spletu in nam pot prekrižajo članki na verodostojnih portalih, ki se izkažejo za lažne novice. Policija v letu 2020 na splošno zaznava porast oškodovanj fizičnih in pravnih oseb iz naslova goljufij na spletu. Do sredine novembra je obravnavala 58 takih primerov, katerih skupna škoda je bila 1.1 milijona evrov. Več Cirila Štuber.
Neveljaven email naslov