Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danilo Katz je ravnatelj evropske ljudske šole v Šmihelu pri Pliberku, na kateri za 95 učencev skrbi 15 učiteljic. Učenci se učijo kar 4 jezike, poleg nemščine in slovenščine še angleščino in italijanščino, in tu je zelo pomemben stik z učitelji. Medtem ko pouk v Avstriji za učence višjih razredov in za študente vnovič poteka na daljavo, so učenci nižjih razredov - od 1. do 4. - še v šolskih klopeh, tudi v Šmihelu pri Pliberku. Vprašanje pa je, kako dolgo še.
Ravnatelj ljudske šole v Šmihelu pri Pliberku Danilo Katz o pouku na avstrijskem Koroškem med covidom-19
Evropsko ljudsko šolo v Šmihelu pri Pliberku obiskuje 95 učencev, zanje pa skrbi 15 učiteljic. Učenci se učijo kar štiri jezike, poleg nemščine in slovenščine še angleščino in italijanščino, in tu je zelo pomemben stik z učitelji, ugotavlja ravnatelj Danilo Katz. Medtem ko pouk v Avstriji za učence višjih razredov in za študente vnovič poteka na daljavo, so učenci nižjih razredov, od 1. do 4., še v šolskih klopeh, tudi v Šmihelu pri Pliberku. Vprašanje pa je, kako dolgo še, saj se razmere tudi pri njih slabšajo.
Pouk v šolah je zelo pomemben, se strinja naš sogovornik, čeprav v prvem valu epidemije, ko so bile vse šole zaprte in je pouk potekal samo na daljavo, večjih težav niso imeli. Njihova platforma za učenje doma, kamor so učiteljice nalagale učno gradivo, je dobro delovala. Imajo pa lahko učenci ob vrnitvi v šolske klopi težave. V Šmihelu pri Pliberku večjih problemov niso zaznali, razen pri spoštovanju šolskega urnika, ampak tudi tu so se učenci hitro prilagodili. Pomembna pa je avtonomija, dodaja Daniel Katz.
"Če ima šola avtonomijo, da lahko določene stvari po svoje interpretira in organizira, je to velika prednost. To skušamo, kolikor se da, izkoristiti in prilagoditi šolsko ponudbo okolju in temu, kar družba pri nas potrebuje."
Kako dolgo pa bi lahko pouk za najmlajše še potekal v šolah? Po štiribarvnem semaforju, ki so ga uvedli v Avstriji, je tudi Južna Koroška obarvana v rdeče, toda šole so vedno stopnjo niže, torej velja za njih oranžna barva, pojasnjuje naš sogovornik. Prakse, da bi bile šole v epidemiološko varnejših območjih odprte, v slabših oziroma nevarnejših pa bi pouk potekal na daljavo, ne poznajo. Se pa učence razlikuje po starosti. Najmlajši imajo pouk za zdaj še v šolah, višje šolske stopnje pa na daljavo.
4426 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Danilo Katz je ravnatelj evropske ljudske šole v Šmihelu pri Pliberku, na kateri za 95 učencev skrbi 15 učiteljic. Učenci se učijo kar 4 jezike, poleg nemščine in slovenščine še angleščino in italijanščino, in tu je zelo pomemben stik z učitelji. Medtem ko pouk v Avstriji za učence višjih razredov in za študente vnovič poteka na daljavo, so učenci nižjih razredov - od 1. do 4. - še v šolskih klopeh, tudi v Šmihelu pri Pliberku. Vprašanje pa je, kako dolgo še.
Ravnatelj ljudske šole v Šmihelu pri Pliberku Danilo Katz o pouku na avstrijskem Koroškem med covidom-19
Evropsko ljudsko šolo v Šmihelu pri Pliberku obiskuje 95 učencev, zanje pa skrbi 15 učiteljic. Učenci se učijo kar štiri jezike, poleg nemščine in slovenščine še angleščino in italijanščino, in tu je zelo pomemben stik z učitelji, ugotavlja ravnatelj Danilo Katz. Medtem ko pouk v Avstriji za učence višjih razredov in za študente vnovič poteka na daljavo, so učenci nižjih razredov, od 1. do 4., še v šolskih klopeh, tudi v Šmihelu pri Pliberku. Vprašanje pa je, kako dolgo še, saj se razmere tudi pri njih slabšajo.
Pouk v šolah je zelo pomemben, se strinja naš sogovornik, čeprav v prvem valu epidemije, ko so bile vse šole zaprte in je pouk potekal samo na daljavo, večjih težav niso imeli. Njihova platforma za učenje doma, kamor so učiteljice nalagale učno gradivo, je dobro delovala. Imajo pa lahko učenci ob vrnitvi v šolske klopi težave. V Šmihelu pri Pliberku večjih problemov niso zaznali, razen pri spoštovanju šolskega urnika, ampak tudi tu so se učenci hitro prilagodili. Pomembna pa je avtonomija, dodaja Daniel Katz.
"Če ima šola avtonomijo, da lahko določene stvari po svoje interpretira in organizira, je to velika prednost. To skušamo, kolikor se da, izkoristiti in prilagoditi šolsko ponudbo okolju in temu, kar družba pri nas potrebuje."
Kako dolgo pa bi lahko pouk za najmlajše še potekal v šolah? Po štiribarvnem semaforju, ki so ga uvedli v Avstriji, je tudi Južna Koroška obarvana v rdeče, toda šole so vedno stopnjo niže, torej velja za njih oranžna barva, pojasnjuje naš sogovornik. Prakse, da bi bile šole v epidemiološko varnejših območjih odprte, v slabših oziroma nevarnejših pa bi pouk potekal na daljavo, ne poznajo. Se pa učence razlikuje po starosti. Najmlajši imajo pouk za zdaj še v šolah, višje šolske stopnje pa na daljavo.
Po stranskih poteh in na koncu tudi peš sta se Metka Pirc in Damjan Rostan prebila v Črno na Koroškem.
Mnogi bi radi pomagali ljudem, ki so se znašli v stiski zaradi neurij in poplav. Pojavljajo se tudi pozivi k neposrednemu nakazovanju denarja na njihove transakcijske račune. A humanitarne organizacije imajo v zvezi s tem pomisleke. Sredstva za pomoč je mogoče nakazati tudi s poslanim SMS-sporočilom s ključno besedo UJMA5 oz. UJMA10 (Rdeči križ Slovenije), KARITAS5 oz. KARITAS10 (Slovenska karitas) ali ENOSRCE5 (Zveza prijateljev mladine Slovenije) na številko 1919.
Iz Posavja danes vendarle prinašamo dobre novice, saj se stanje počasi normalizira, zmanjšal se je pretok Save in vode se počasi umikajo v struge. Z nami je bil dopisnik Jože Žura, ki nam je postregel z najnovejšimi podatki.
Strokovnjaki zaradi razmočenosti tal opozarjajo na veliko nevarnost zemeljskih plazov, marsikoga skrbi, pogleduje v breg nad sabo oziroma nad svojo hišo, zato je Jolanda Lebar poklicala Geološki zavod Slovenije, govorila je z doktorico Tino Peternel.
Izredne razmere na Koroškem še ostajajo, iz Prevalj se nam je oglasila dopisnica Metka Pirc, ki je pred mikrofon povabila poveljnika prevaljskih gasilcev Aljaža Porija in župana Prevalj Matica Tasiča.
Dopisnik Matija Mastnak se je prebil do Ljubnega ob Savinji. V oglašanju je opisal, kakšna je pot do tja in kako je s povezavami te občine z ostalo Slovenijo.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Neveljaven email naslov