Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Od danes naprej se vzgojno-izobraževalni proces v osnovnih, glasbenih in srednjih šolah izvaja na daljavo. Šolanje na daljavo sicer sproža kar nekaj vprašanj, med drugim tudi o enakopravnosti otrok glede dostopa do računalnikov in interneta, kot tudi glede vloge staršev v učnem procesu na daljavo. Ali je izobraževanje otrok na daljavo mogoče in dovolj učinkovito brez intenzivnega sodelovanja staršev?
Od danes naprej se vzgojno-izobraževalni proces v osnovnih, glasbenih in srednjih šolah izvaja na daljavo
Od danes naprej se vzgojno-izobraževalni proces v osnovnih, glasbenih in srednjih šolah izvaja na daljavo. Vrtci so ostali odprti le za nujne razmere, in sicer za starše, ki ne morejo dobiti varstva. Četudi je evropski direktor Svetovne zdravstvene organizacije Hans Kluge pretekli teden opozoril, da naj bo zapiranje šol zadnje sredstvo v boju proti epidemiji, ministrica za izobraževanje Simona Kustec pravi, da jih je k temu začasnemu ukrepu vodila epidemiološka slika. Slovenska vlada je ena redkih, ki so se odločile, da pouka v šolah ni.
Šolanje na daljavo sicer sproža kar nekaj vprašanj, med drugim tudi o enakopravnosti otrok glede dostopa do računalnikov in interneta, kot tudi glede vloge staršev v učnem procesu na daljavo. Ali je izobraževanje otrok na daljavo mogoče in dovolj učinkovito brez intenzivnega sodelovanja staršev?
Tomaž Gerdina je samohranilec s tremi otroki, dva od teh sta šoloobvezna in takole opisuje izkušnje s šolanjem otrok na daljavo:
"Danes je nastal že prvi zaplet, ko je komunikacija potekala prek aplikacije Microsoft Teams. Če želim videti, kaj delajo, si moram vzeti čas in enostavno iti čez predavanje, ki je na Teamsih napisano. Velika zguba časa. In če se moji hčerki pri obdelavi snovi kar koli zatakne, ne more vprašati nikogar, razen mene."
Tomaž Gerdina opisuje, da v istem dnevu obdelujejo zelo različne učne snovi in da je proces učenja zelo naporen:
"Najprej se učimo pesmico, potem nadaljujemo s tem, kakšni so toplotni pasovi na zemeljski obli in kaj tam raste, seštevamo in odštevamo vektorje, pozneje računamo molekularne mase, nato prideta na vrsto Hamlet in Petrarca in zaključimo s prazgodovinskimi družbami ali s tem, kako v angleščini tvoriti pasiv in aktiv. To vse skupaj v dnevu ali dveh in nato vse znova. To je ekstremno naporno. Zvečer sem kot cunja in nisem uporaben za nobeno drugo stvar več. Šola na daljavo mi vzame 6–8 ur na dan pouka, otrokoma vsakemu približno pol toliko. In ker se otroka v času koronavirusa zelo malo družita, jih moram še animirati in početi še prostočasne dejavnosti, denimo karte, enourni sprehod in skupna gospodinjska opravila."
Dr. Eva Klemenčič s Pedagoškega inštituta pravi, da je zaradi socialnih razlik med otroki in družinami ustavna pravica do enakosti in enakopravnosti le leporečenje. Strinja se, da imajo s šolanjem na daljavo starši zagotovo preštevilne težave:
"Če delajo od doma, morajo hkrati pomagati svojim otrokom za šolo. Vsi seveda niso usposobljeni za poučevanje svojih otrok. Še več, niti ne vidim možnosti, da bi znotraj ene družine starši pokrivali vsa vsebinska področja oziroma vse predmete."
Vprašanje je tudi, kako naj starši motivirajo otroke za učenje, ko so sami verjetno obremenjeni s svojo zaposlitvijo in celo s tem, ali jo bodo v prihodnosti sploh še imeli, še nadaljuje dr. Klemenčič:
"Če gredo starši v službo, so učenci doma sami in niti pomagati ne morejo. Ta obremenjenost staršev se mi zdi izjemno velika, če ne prevelika."
4479 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Od danes naprej se vzgojno-izobraževalni proces v osnovnih, glasbenih in srednjih šolah izvaja na daljavo. Šolanje na daljavo sicer sproža kar nekaj vprašanj, med drugim tudi o enakopravnosti otrok glede dostopa do računalnikov in interneta, kot tudi glede vloge staršev v učnem procesu na daljavo. Ali je izobraževanje otrok na daljavo mogoče in dovolj učinkovito brez intenzivnega sodelovanja staršev?
Od danes naprej se vzgojno-izobraževalni proces v osnovnih, glasbenih in srednjih šolah izvaja na daljavo
Od danes naprej se vzgojno-izobraževalni proces v osnovnih, glasbenih in srednjih šolah izvaja na daljavo. Vrtci so ostali odprti le za nujne razmere, in sicer za starše, ki ne morejo dobiti varstva. Četudi je evropski direktor Svetovne zdravstvene organizacije Hans Kluge pretekli teden opozoril, da naj bo zapiranje šol zadnje sredstvo v boju proti epidemiji, ministrica za izobraževanje Simona Kustec pravi, da jih je k temu začasnemu ukrepu vodila epidemiološka slika. Slovenska vlada je ena redkih, ki so se odločile, da pouka v šolah ni.
Šolanje na daljavo sicer sproža kar nekaj vprašanj, med drugim tudi o enakopravnosti otrok glede dostopa do računalnikov in interneta, kot tudi glede vloge staršev v učnem procesu na daljavo. Ali je izobraževanje otrok na daljavo mogoče in dovolj učinkovito brez intenzivnega sodelovanja staršev?
Tomaž Gerdina je samohranilec s tremi otroki, dva od teh sta šoloobvezna in takole opisuje izkušnje s šolanjem otrok na daljavo:
"Danes je nastal že prvi zaplet, ko je komunikacija potekala prek aplikacije Microsoft Teams. Če želim videti, kaj delajo, si moram vzeti čas in enostavno iti čez predavanje, ki je na Teamsih napisano. Velika zguba časa. In če se moji hčerki pri obdelavi snovi kar koli zatakne, ne more vprašati nikogar, razen mene."
Tomaž Gerdina opisuje, da v istem dnevu obdelujejo zelo različne učne snovi in da je proces učenja zelo naporen:
"Najprej se učimo pesmico, potem nadaljujemo s tem, kakšni so toplotni pasovi na zemeljski obli in kaj tam raste, seštevamo in odštevamo vektorje, pozneje računamo molekularne mase, nato prideta na vrsto Hamlet in Petrarca in zaključimo s prazgodovinskimi družbami ali s tem, kako v angleščini tvoriti pasiv in aktiv. To vse skupaj v dnevu ali dveh in nato vse znova. To je ekstremno naporno. Zvečer sem kot cunja in nisem uporaben za nobeno drugo stvar več. Šola na daljavo mi vzame 6–8 ur na dan pouka, otrokoma vsakemu približno pol toliko. In ker se otroka v času koronavirusa zelo malo družita, jih moram še animirati in početi še prostočasne dejavnosti, denimo karte, enourni sprehod in skupna gospodinjska opravila."
Dr. Eva Klemenčič s Pedagoškega inštituta pravi, da je zaradi socialnih razlik med otroki in družinami ustavna pravica do enakosti in enakopravnosti le leporečenje. Strinja se, da imajo s šolanjem na daljavo starši zagotovo preštevilne težave:
"Če delajo od doma, morajo hkrati pomagati svojim otrokom za šolo. Vsi seveda niso usposobljeni za poučevanje svojih otrok. Še več, niti ne vidim možnosti, da bi znotraj ene družine starši pokrivali vsa vsebinska področja oziroma vse predmete."
Vprašanje je tudi, kako naj starši motivirajo otroke za učenje, ko so sami verjetno obremenjeni s svojo zaposlitvijo in celo s tem, ali jo bodo v prihodnosti sploh še imeli, še nadaljuje dr. Klemenčič:
"Če gredo starši v službo, so učenci doma sami in niti pomagati ne morejo. Ta obremenjenost staršev se mi zdi izjemno velika, če ne prevelika."
Razmere v domovih za starejše se postopoma normalizirajo, ukrepi so manj strogi, kjer ni bilo okužb. Ni še jasno koliko novih oskrbovancev bodo lahko sprejeli, na sprejem pa čaka približno 12 tisoč starostnikov.
Potem ko je aprila število brezposelnih vsak teden poskočilo za okoli 1000, se trend odpuščanja v maju očitno umirja. Ta hip je tako v naši državi 90 tisoč 272 oseb brez dela. Na odboj od dna pa kaže tudi kazalnik zaupanja med gospodarstveniki, ki se je maja glede na april izboljšal za 6,5 odstotne točke. Kljub rahlemu izboljšanju o resnem okrevanju, še ne moremo govoriti.
Nekatera državna podjetja predlagajo zadržanje, to je neizplačilo dobičkov. Bo država na to pristala? Mali delničarji v VZMD so na nogah.
Ena od najbolj prizadetih gospodarskih panog v času koronavirusa je zagotovo turizem. V Italiji, denimo, bodo veseli, če bodo rešili 30 odstotkov načrtovanega prometa. Turizem v sosednji državi zaleže za 13 odstotkov bruto domačega proizvoda – zdaj pa tam tvegajo, da bo brez dela ostala tretjina turističnih delavcev. Toda hotelirji se kljub temu ne dajo, čeprav vedo, da se bodo v razmeroma normalno stanje vrnili šele prihodnjo pomlad. Naš rimski dopisnik Janko Petrovec se je o posledicah koronavirusne krize na turizem v Italiji pogovarjal z direktorjem Nacionalnega združenja hotelirjev Federalberghi - Alessandrom Nucaro.
Čustvena povezanost in socialni stiki so ključni za razvoj otrok in mladostnikov, zato bi se morali v šole čim prej vrniti vsi učenci, opozarja razvojna psihologinja Ljubica Marjanovič Umek. Dolgotrajna izolacija je pri psihološkem zdravju otrok in mladostnikov nedvomno že pustila posledice. Še posebej so ranljivi tisti učenci, ki doma nimajo spodbudnega okolja in so bili v stiski že pred epidemijo. Z Ljubico Marjanovič Umek se je pogovarjala Lucija Dimnik Rikić
Med 25. in 31. majem v Sloveniji poteka teden gozdov, letos pod od geslom »Skrbno z gozdom!«, poudarek pa je na spoštovanju gozdnega bontona. Strokovnjaki opozarjajo tudi na posledice množičnega obiskovanja gozdov v času epidemije.
24. maj je Evropski dan parkov, letos poteka pod geslom "Narava dobra za naše zdravje." V Sloveniji imamo tudi Skupnost naravnih parkov, ki jih letos predseduje Triglavski narodni park. S Tino Markun smo se pogovarjali o raznolikosti tega edinega slovenskega narodnega parka.
Bohinjska občina z razdrobljeno poselitvijo in starajočim prebivalstvom je že pred leti začutila potrebo po drugačni organiziranosti svoje socialne mreže, ki bo bolj odzivna, bolj dostopna in bolj vpeta v življenja občanov. Zato je nastal projekt, Mobilni socialni servis, v katerega so povezali različne službe in prostovoljce, ki na terenu odkrivajo in rešujejo težave občanov. Pilotni projekt, ki je posebnost v slovenskem prostoru naj bi trajal pet let, a mu je pandemija že po letu in pol, odkar so ga prvič predstavili javnosti, dal nesluten pospešek. In veliko potrditev. Več Romana Erjavec.
Organizatorji srečanj in dogodkov, postavljalci odrov, šotorov in izposojevalci prireditvene in sejemske opreme povedo, da so med epidemijo ostali brez vseh sredstev.
Profesor dr. Jure Leskovec je profesor računalništva na Univerzi Stanford v Kaliforniji, podjetnik in tudi član odbora direktorjev Ameriško- slovenske izobraževalne fundacije, ki je bila ustanovljena februarja leta 2014 v San Franciscu in na različne načine spodbuja kroženje znanja ter kulturno in gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in ZDA. Tik pred njihovim osrednjim marčevskim letnim dogodkom se je svet obrnil na glavo. Tudi o tem je prof. dr. Jure Leskovec več povedal v pogovoru z Mojco Delač.
Predlog tretjega protikoronskega zakona, ki ga je vlada predstavila včeraj, ne vsebuje posebnih ukrepov za kulturni sektor, čeprav slednji po oceni Evropske komisije sodi med pet v tej krizi najbolj prizadetih. Prva dva protikoronska svežnja sta bila bolj splošna, zato so predstavniki kulturnega sektorja pričakovali, da bo njihove težave s posebnimi, sektorju prilagojenimi ukrepi naslovil tretji zakonski sveženj. To so obetale tudi nekatere izjave državne sekretarke na kulturnem ministrstvu. Kulturni sektor posebne ukrepe zato še pričakuje in že ima pripravljene konkretne predloge, tudi po vzoru ukrepov, ki so pripravljeni za pomoč turizmu. Eden od takih ukrepov bi bili tudi vavčerji ali boni za obisk kulturnih ustanov ali nakup knjig.
Digitalizacija odpira številne priložnosti tudi na področju kulturne dediščine. Po eni strani namreč omogoča dokumentiranje in ohranjanje, po drugi je lahko učinkovito predstavitveno in promocijsko orodje. Tega se zavedajo tudi v Idriji, kjer so v času epidemije izdelali tridimenzionalen model idrijskih klavž. Več Nina Brus.
Petnajst nevladnih organizacij že mesec dni čaka na denar, ki bi jim ga moral za že odobrene projekte izplačati urad vlade za komuniciranje.
Verjetno le malokdo od vas ne pozna legende o roparskem vitezu Erazmu, ki je bival v Predjamskem gradu. Zaradi grehov, ki jih je storil in po sporu z avstrijskim cesarjem, so ga njegovi možje skušali ujeti, zato se je zatekel v Predjamski grad. Tam se je več kot leto dni uspešno upiral oblegovalcem, kot v posmeh pa jim je v dolino pod gradom metal sveže češnje. Zgodba se sicer ni končala srečno, Erazma je izdal eden od služabnikov, Predjamski jamski sistem, po katerem so roparskemu vitezu iz Vipavske doline dostavljali sadje in ostalo hrano, pa je vedno buril človeško domišljijo. Prav v teh dneh so jamarji prišli do presenetljivih odkritij.
V Pliberku na avstrijskem Koroškem so v času ukrepov zaradi širjenja novega korona virusa pričeli prodajati prvi sladoled z dvojezičnim napisom v Avstriji. Idejo je zasnoval tamkajšnji gostinec, ki je moral zaradi ukrepov zapreti gostilno. Sladoled pa so v bližnji trgovini razprodali že v prvih nekaj dneh.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V tretjem protikoronskem svežnju vladnih ukrepov med predlogi najdemo tudi bon v vrednosti 200 evrov za nastanitve v Sloveniji. Bon bi bil prenosljiv med najožjimi družinskimi člani.
Katere investicije bodo imele prednost do konca leta, kam v energetiko bomo vlagali, kdaj bo posodobljena železnica in se bomo vozili hitreje, bodo res do konca leta 22 razširjene avtocestne vpadnice iz Domžal in proti Vrhniki.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zaradi ponovne socialne vključitve svojih uporabnikov si odprtja varstveno delovnih centrov in drugih ustanov želijo tudi v Skupnosti varstveno delovnih centrov Slovenije. Ta povezuje 34 VDC-jev in drugih zavodov. Na ministrstvu za delo pa na zadnjem sestanku niso dobili zagotovil, da bi se to lahko zgodilo že prvega junija. Pristojni so namreč ocenili, da je njihova dejavnost preveč tvegana. V številnih zavodih pa so že vse pripravili za ponovno, varno vključitev njihovih varovancev.
Neveljaven email naslov