Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Vloga staršev pri učenju na daljavo

09.11.2020

Od danes naprej se vzgojno-izobraževalni proces v osnovnih, glasbenih in srednjih šolah izvaja na daljavo. Šolanje na daljavo sicer sproža kar nekaj vprašanj, med drugim tudi o enakopravnosti otrok glede dostopa do računalnikov in interneta, kot tudi glede vloge staršev v učnem procesu na daljavo. Ali je izobraževanje otrok na daljavo mogoče in dovolj učinkovito brez intenzivnega sodelovanja staršev?

Od danes naprej se vzgojno-izobraževalni proces v osnovnih, glasbenih in srednjih šolah izvaja na daljavo

Od danes naprej se vzgojno-izobraževalni proces v osnovnih, glasbenih in srednjih šolah izvaja na daljavo. Vrtci so ostali odprti le za nujne razmere, in sicer za starše, ki ne morejo dobiti varstva. Četudi je evropski direktor Svetovne zdravstvene organizacije Hans Kluge pretekli teden opozoril, da naj bo zapiranje šol zadnje sredstvo v boju proti epidemiji, ministrica za izobraževanje Simona Kustec pravi, da jih je k temu začasnemu ukrepu vodila epidemiološka slika. Slovenska vlada je ena redkih, ki so se odločile, da pouka v šolah ni.

Šolanje na daljavo sicer sproža kar nekaj vprašanj, med drugim tudi o enakopravnosti otrok glede dostopa do računalnikov in interneta, kot tudi glede vloge staršev v učnem procesu na daljavo. Ali je izobraževanje otrok na daljavo mogoče in dovolj učinkovito brez intenzivnega sodelovanja staršev?

Tomaž Gerdina je samohranilec s tremi otroki, dva od teh sta šoloobvezna in takole opisuje izkušnje s šolanjem otrok na daljavo:

"Danes je nastal že prvi zaplet, ko je komunikacija potekala prek aplikacije Microsoft Teams. Če želim videti, kaj delajo, si moram vzeti čas in enostavno iti čez predavanje, ki je na Teamsih napisano. Velika zguba časa. In če se moji hčerki pri obdelavi snovi kar koli zatakne, ne more vprašati nikogar, razen mene."

Tomaž Gerdina opisuje, da v istem dnevu obdelujejo zelo različne učne snovi in da je proces učenja zelo naporen:

"Najprej se učimo pesmico, potem nadaljujemo s tem, kakšni so toplotni pasovi na zemeljski obli in kaj tam raste, seštevamo in odštevamo vektorje, pozneje računamo molekularne mase, nato prideta na vrsto Hamlet in Petrarca in zaključimo s prazgodovinskimi družbami ali s tem, kako v angleščini tvoriti pasiv in aktiv. To vse skupaj v dnevu ali dveh in nato vse znova. To je ekstremno naporno. Zvečer sem kot cunja in nisem uporaben za nobeno drugo stvar več. Šola na daljavo mi vzame 6–8 ur na dan pouka, otrokoma vsakemu približno pol toliko. In ker se otroka v času koronavirusa zelo malo družita, jih moram še animirati in početi še prostočasne dejavnosti, denimo karte, enourni sprehod in skupna gospodinjska opravila."

Dr. Eva Klemenčič s Pedagoškega inštituta pravi, da je zaradi socialnih razlik med otroki in družinami ustavna pravica do enakosti in enakopravnosti le leporečenje. Strinja se, da imajo s šolanjem na daljavo starši zagotovo preštevilne težave:

"Če delajo od doma, morajo hkrati pomagati svojim otrokom za šolo. Vsi seveda niso usposobljeni za poučevanje svojih otrok. Še več, niti ne vidim možnosti, da bi znotraj ene družine starši pokrivali vsa vsebinska področja oziroma vse predmete."

Vprašanje je tudi, kako naj starši motivirajo otroke za učenje, ko so sami verjetno obremenjeni s svojo zaposlitvijo in celo s tem, ali jo bodo v prihodnosti sploh še imeli, še nadaljuje dr. Klemenčič:

"Če gredo starši v službo, so učenci doma sami in niti pomagati ne morejo. Ta obremenjenost staršev se mi zdi izjemno velika, če ne prevelika."


Aktualna tema

4380 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Vloga staršev pri učenju na daljavo

09.11.2020

Od danes naprej se vzgojno-izobraževalni proces v osnovnih, glasbenih in srednjih šolah izvaja na daljavo. Šolanje na daljavo sicer sproža kar nekaj vprašanj, med drugim tudi o enakopravnosti otrok glede dostopa do računalnikov in interneta, kot tudi glede vloge staršev v učnem procesu na daljavo. Ali je izobraževanje otrok na daljavo mogoče in dovolj učinkovito brez intenzivnega sodelovanja staršev?

Od danes naprej se vzgojno-izobraževalni proces v osnovnih, glasbenih in srednjih šolah izvaja na daljavo

Od danes naprej se vzgojno-izobraževalni proces v osnovnih, glasbenih in srednjih šolah izvaja na daljavo. Vrtci so ostali odprti le za nujne razmere, in sicer za starše, ki ne morejo dobiti varstva. Četudi je evropski direktor Svetovne zdravstvene organizacije Hans Kluge pretekli teden opozoril, da naj bo zapiranje šol zadnje sredstvo v boju proti epidemiji, ministrica za izobraževanje Simona Kustec pravi, da jih je k temu začasnemu ukrepu vodila epidemiološka slika. Slovenska vlada je ena redkih, ki so se odločile, da pouka v šolah ni.

Šolanje na daljavo sicer sproža kar nekaj vprašanj, med drugim tudi o enakopravnosti otrok glede dostopa do računalnikov in interneta, kot tudi glede vloge staršev v učnem procesu na daljavo. Ali je izobraževanje otrok na daljavo mogoče in dovolj učinkovito brez intenzivnega sodelovanja staršev?

Tomaž Gerdina je samohranilec s tremi otroki, dva od teh sta šoloobvezna in takole opisuje izkušnje s šolanjem otrok na daljavo:

"Danes je nastal že prvi zaplet, ko je komunikacija potekala prek aplikacije Microsoft Teams. Če želim videti, kaj delajo, si moram vzeti čas in enostavno iti čez predavanje, ki je na Teamsih napisano. Velika zguba časa. In če se moji hčerki pri obdelavi snovi kar koli zatakne, ne more vprašati nikogar, razen mene."

Tomaž Gerdina opisuje, da v istem dnevu obdelujejo zelo različne učne snovi in da je proces učenja zelo naporen:

"Najprej se učimo pesmico, potem nadaljujemo s tem, kakšni so toplotni pasovi na zemeljski obli in kaj tam raste, seštevamo in odštevamo vektorje, pozneje računamo molekularne mase, nato prideta na vrsto Hamlet in Petrarca in zaključimo s prazgodovinskimi družbami ali s tem, kako v angleščini tvoriti pasiv in aktiv. To vse skupaj v dnevu ali dveh in nato vse znova. To je ekstremno naporno. Zvečer sem kot cunja in nisem uporaben za nobeno drugo stvar več. Šola na daljavo mi vzame 6–8 ur na dan pouka, otrokoma vsakemu približno pol toliko. In ker se otroka v času koronavirusa zelo malo družita, jih moram še animirati in početi še prostočasne dejavnosti, denimo karte, enourni sprehod in skupna gospodinjska opravila."

Dr. Eva Klemenčič s Pedagoškega inštituta pravi, da je zaradi socialnih razlik med otroki in družinami ustavna pravica do enakosti in enakopravnosti le leporečenje. Strinja se, da imajo s šolanjem na daljavo starši zagotovo preštevilne težave:

"Če delajo od doma, morajo hkrati pomagati svojim otrokom za šolo. Vsi seveda niso usposobljeni za poučevanje svojih otrok. Še več, niti ne vidim možnosti, da bi znotraj ene družine starši pokrivali vsa vsebinska področja oziroma vse predmete."

Vprašanje je tudi, kako naj starši motivirajo otroke za učenje, ko so sami verjetno obremenjeni s svojo zaposlitvijo in celo s tem, ali jo bodo v prihodnosti sploh še imeli, še nadaljuje dr. Klemenčič:

"Če gredo starši v službo, so učenci doma sami in niti pomagati ne morejo. Ta obremenjenost staršev se mi zdi izjemno velika, če ne prevelika."


20.12.2022

Zoisove in Puhove nagrade in priznanja

Sinoči so v Cankarjevem domu na slavnostno podelili Zoisove in Puhove nagrade in priznanja, najvišje državne nagrade za vrhunske dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti, ki nazorno pričajo o raznovrstnosti in dometu slovenske znanosti. Foto: Anže Malovrh/STA


19.12.2022

Stiske revnih se zaradi visokih cen hrane in energentov še poglabljajo

Vse več ljudi se zaradi visokih cen hrane in položnic za ogrevanje ter drugih stroškov obrača na človekoljubne organizacije. Stiske so vse globlje. Revni in socialno izključeni pa svojo stisko še bolj občutijo prav v mesecu decembru, ki je mesec obdarovanj in srečevanj. Z materialnimi dobrotami in toplo besedo jim decembrske dni vsaj nekoliko skušajo polepšati v dobrodelnih organizacijah


18.12.2022

Ingrid Celestina: Šavrinke so skrbele za to, da so družine v Istri lažje preživele

Ingrid Celestina ima skupaj s Suzano Todorovič zasluge za izdajo knjige o Šavrinkah, za katero sta prejeli naziv Osebnost Primorske meseca januarja za leto 2018. Aktivna je v knjigotrško-založniškem svetu. Že nekaj let je predsednica Društva slovenskih knjigotržcev, sodeluje v komisiji za podeljevanje Evropske nagrade za literaturo. Gost v terenskem studiu v Svetem Antonu pri Kopru je bil tudi oljkar Darko Jakomin z oljkarske kmetije Karlonga v bližnjem Potoku.


18.12.2022

Alferija Bržan je poskrbela, da antonski govor ne bo šel v pozabo

Sveti Anton je skupno ime za številne zaselke na širokem hrbtu v severnem delu Šavrinskega gričevja, ki se spušča v dolino reke Rižane. Po podatkih Statističnega urada RS je leta 2020 tu živelo 2048 ljudi. Sveti Anton ima bogato ilustrirano knjigo o svoji zgodovini z naslovom Sv. Anton – Stoletja na cvetoči in prijetni vzpetini. Obsežno in s številnimi barvnimi fotografijami opremljeno knjigo o Svetem Antonu je napisala Natali Gak. Na obisk v naš terenski studio v Svetem Antonu je prišla tudi gospa Alferija Bržan, slavistka, upokojena učiteljica slovenščine, ki piše pesmi v antonskem govoru.


16.12.2022

Javni sistemi v Sloveniji so na robu razpada

Kaj se dogaja z javnimi sistemi v Sloveniji? Najbolj na udaru v tem trenutku je zdravstveni sistem, kjer so stvari že ušle izpod nadzora. Tudi v domovih za ostarele se pogoji zaostrujejo, saj zaradi pomanjkanja kadra, ti zapirajo vrata. Enako se dogaja v šolstvu, kjer je velik manko na področju tehničnega kadra. O pokojninskem sistemu se še ne govori … ampak, tudi tu bi bile na mestu sistemske spremembe.


15.12.2022

Ravnikar: Poziv, da moramo zdravniki imeti več opredeljenih pacientov, je napačna smer

Rok Ravnikar iz ZD Kamnik se odziva na očitke, da zdravniki delajo premalo, da gre za sivo stavko. Prav je, da se v te krizne razmere vključuje civilna družba, saj zahteva isto, na kar zdravniki opozarjajo že deset let! Če želimo zadržati zdravnike v javnem zdravstvu, je treba nujno izboljšati pogoje dela, izboljšati vodenje javnih zavodov, zmanjšati administrativne obremenitve ter omogočiti fleksibilni delovnik in nagrajevanje. Na slabe razmere v zdravstvu pa opozarja tudi civilna iniciativa Glas ljudstva, ki z današnjim dnem začenja kampanjo Ustavimo rušenje javnega zdravstva.


14.12.2022

Nagrada Saharov ukrajinskemu ljudstvu

Danes so v Strasbourgu podelili nagrado Saharov za svobodo misli in je najpomembnejše priznanje, ki ga Evropska unija podeljuje za delo na področju človekovih pravic. Prejemnik letošnje nagrade je ukrajinsko ljudstvo. Slovesnost je v evropskem parlamentu spremljal Rok Valenčič.


13.12.2022

Kajuhova dopisovanja

V zbirki 'Kajuh 100', ki jo izdaja knjižnica Velenje, je ob stoti obletnici rojstva Karla Destovnika Kajuha izšla tudi knjiga Kajuh - Dopisovanja. V njej so zbrana vsa pisma, dopisnice, razglednice in sporočila, ki jih je pisal Kajuh in tudi drugi njemu. O zbirki smo se pogovarjali z umetnostnim zgodovinarjem in znanstvenikom dr. Miklavžem Komeljem.


13.12.2022

Kako literarna zgodovina razume opus Karla Destovnika Kajuha

Danes se spominjamo stote obletnice rojstva Karla Destovnika Kajuha. Kako literarna zgodovina razume in obravnava pesnika Kajuha, smo se pogovarjali z literarno zgodovinarko Ireno Novak Popov.


12.12.2022

Ljudje v Iranu zahtevajo popolno spremembo sistema

"Morda bo trajalo eno leto, morda pet let. Ampak najpomembnejše je to, da ljudje vzklikajo, da se ne bodo vrnili nazaj. Nikakor ne bodo odnehali, nikakor ne bodo sprejeli majhnih sprememb, saj hočejo popolno spremembo sistema, vlada je izgubila svojo legitimnost. To je zelo pomembno tudi za mednarodno skupnost, razumeti mora, da reforme v diktaturi niso mogoče. Diktatorja ne moreš reformirati," pravi Negin Shiraghaei, nekdanja novinarka, aktivistka in podjetnica, ki zase pravi, da je že od nekdaj zagovornica pravic žensk. V Beogradu se je na forumu Brave New Media z njo pogovarjala Urška Henigman.


12.12.2022

Nasilje v zdravstvu je posledica slabih delovnih pogojev

Po nekaterih podatkih več kot 70 odstotkov zdravstvenih delavcev zaznava nasilje v zdravstvu. Povzročitelji nasilja so različni, prav tako tudi žrtve, največja skupina žrtev pa so osebe z duševnimi oviranostmi. Nasilje v zdravstvu se sicer v zadnjih letih povečuje, to pa je predvsem posledica slabih pogojev za delo in podplačanosti.


11.12.2022

Bi se preselili v Rogatec?

Kaj ponuja mlajšim in starejšim generacijam Rogatec, kakšen je utrip tega trga ob Sotli in kje vidijo njegove prednosti in izzive za v prihodnje, so se razgovorili tisti, ki kraj najbolje poznajo, namreč domačini: ravnateljica osnovne šole in vrtca Rogatec Alenka Virant, Majda Kramberger, Blaž Kramberger in Franc Kregar.


11.12.2022

Rogatec vabi v Obsotelje

Dvorec Strmol, srednjeveški trg ter izleti na Donačko goro ali k izviru Sotle so vse zanimive izletne možnosti, ki jih ponuja Rogatec, v katerem se danes mudi ekipa Prvega. Zakaj se tja res splača podati, lahko izveste v pogovoru z Gordano Bilušič z Zavoda za kulturo, turizem in razvoj Rogatec.


09.12.2022

Prostovoljec je ob štirih zjutraj zaposleno v domu starejših iz Trbovelj vozil v Ljubljano

Slovenska filantropija je lani združila dvajset tisoč ljudi


08.12.2022

Učiti pomeni razumeti. Ali razume tudi država?

V Aktualni temi se posvečamo kroničnemu pomanjkanju učiteljic in učiteljev na osnovnih in srednjih šolah. Po nekaterih podatkih pri nas primanjkuje 2000 učiteljev, po najbolj pesimističnih pa kar 4000. Rok Valenčič se je o tej pereči temi pogovarjal z ravnateljico Osnovne šole Jožeta Krajca Rakek, magistro Anito Knez.


08.12.2022

Politično dogajanje po supervolilnem letu

S koncem letošnjega supervolilnega leta se začenja obdobje brez volitev, ki bo vplivalo na dinamiko tako v koaliciji kot opoziciji. O tem, kako in o čem smo sploh volili v preteklem letu ter kaj bosta morali početi koalicija in opozicija v času do prihodnjih volitev, s političnima analitikoma Aljažem Pengovom Bitencem in Luko Lisjakom Gabrijelčičem, komentatorko Televizije Slovenija Tanjo Starič in politologom Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani Tomažem Deželanom.


07.12.2022

Stiske mladih zdravnikov

Kako huda mora biti stiska mladega zdravnika, da popiše svoje tegobe javno? O svojem srečanju z realno situacijo, v katero je bila vržena le po dveh tednih uvajanja, piše sobna zdravnica, očitno o razmerah v Zdravstvenem domu v Fužinah v Ljubljani, čeprav lokacije ne omenja. V to enoto so namreč morali sprejeti dodatnih 11 tisoč bolnikov iz enote v Polju, iz katere so dale odpoved ali odšle na bolniško vse specialistke družinske medicine. Delale smo, piše v pismu, z eno specialistko program za precej več ambulant, kot je prstov na roki. Nam pa je o svojem delu pripovedovala specializantka iz nekega drugega zdravstvenega doma.


06.12.2022

Deforestacija v Boliviji

Krčenje gozdov je eden izmed pomembnih dejavnikov podnebnih sprememb in izginjanja biotske raznovrstnosti. Najhitreje gozdovi izginjajo v Braziliji, kjer je tudi največji del amazonskega pragozda, ki velja za »pljuča sveta«. Zelo hitro pa ljudje gozdove krčijo tudi v Boliviji. Vzroki so v obeh državah podobni – velik vpliv ima živinoreja, tako reja goveda kot pridelava rastlin za krmo. Posledice deforestacije v tej državi si je pred kratkim ogledala Živa Kavka Gobbo iz okoljske organizacije Fokus.


05.12.2022

Raziskave medicinske konoplje obetajo

V Ljubljani je potekala predstavitev raziskav Nacionalnega inštituta za biologijo, ki ji je sledil pogovor z uglednimi strokovnjaki, raziskovalci in zdravniki. Na dogodku je bil predstavljeno znanstveno – raziskovalno delo s področja medicinske konoplje, vidik klinične uporabe v zdravljenju bolezni na UKC Ljubljana ter vidik priložnosti za razvoj gospodarske dejavnosti in prenos znanja med kliniko ter farmacevtsko industrijo in doprinos k javnemu zdravju. Več o dogodku nam je v pogovoru razkrila prof. dr. Metka Filipič.


05.12.2022

Tla so poleg vode osnovni pogoj za preživetje in osnova prehranske varnosti

Danes je svetovni dan tal. Tla so poleg vode osnovni pogoj za preživetje, predstavljajo namreč osnovo prehranske varnosti. V preteklih desetletjih smo jih jemali kot samoumevne. Z izkoriščevalskim odnosom do naravnih virov so marsikje v svetu že v veliki meri degradirali rodovitna tla. Pri kmetijski pridelavi sledimo predvsem ekonomskim ciljem, ki zahtevajo intenzivno proizvodnjo, to pa povzroča onesnaženje okolja, izgubo biotske pestrosti in poslabšanje tal. Če pogledamo občinske razvojne načrte, kjer gredo pozidave praviloma na najboljša kmetijska zemljišča, lahko ugotovimo, da imajo odločevalci še vedno nespoštljiv, kratkoviden odnos do najboljših zemljišč.


Stran 39 od 219
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov