Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na ministrstvu za Infrastrukturo naj bi v kratkem v vladno potrditev poslali predlog sprememb zakona o pravilih v cestnem prometu. Sprememb so se sicer lotili že pred več kot letom dni, o čemer je tekla tudi javna razprava, zdaj pa naj bi bile te nared za obravnavo na vladi in potem tudi za zakonodajni postopek. Poleg drugega, so se zdaj pojavili tudi predlogi o znižanju denarnih kazni za nekatere prekoračitve najvišje dovoljene hitrosti. Večinoma gre za manjše prekoračitve, in so temu primerno tudi predlagana znižanja manjša - po nekaj deset evrov, znižali pa naj bi tudi kazni za večjo prekoračitev na območju umirjenega oz. skupnega prometa in na območju omejene hitrosti. Kazen za prekoračitev za 20 do 30 km/h je na teh območjih zdaj 1000 evrov, po novem naj bi bila prepolovljena, torej 500 €. Bi pa te in druge prekrške kaznovali z več kazenskimi točkami.
Kot pravijo na ministrstvu za infrastrukturo, vse podrobnosti še niso povsem dorečene, a nekatere denarne kazni nameravajo znižati. Dejstvo je, da je Slovenija med državami, kjer so denarni kazni za te in druge prekrške med najvišjimi, sploh ob upoštevanju kupne moči, kljub temu pa je hitrost vzrok za skoraj polovico vseh najhujših nesreč v Sloveniji. Strokovna javnost je predlog sprejela z nekaj zadržki; o tem kakšni so, več v nadaljevanju. Najprej pa poslušajmo, kako vzroke in namen znižanja nekaterih glob pojasnjuje minister za Infrastrukturo Jernej Vrtovec, ki mi je uvodoma povedal, da so do predloga prišli, ko so primerjali našo kaznovalno politiko s tistimi v Avstriji, Italiji, Franciji in Nemčiji.
Ministrstvo za infrastrukturo namerava predlagati znižanje denarnih kazni za nekatere prekoračitve hitrosti
Na Ministrstvu za infrastrukturo naj bi v kratkem v vladno potrditev poslali predlog sprememb zakona o pravilih v cestnem prometu. Sprememb so se sicer lotili že pred več kot letom dni, o čemer je tekla tudi javna razprava, zdaj pa naj bi bile te nared za obravnavo na vladi in potem tudi za zakonodajni postopek. Poleg drugega so se zdaj pojavili tudi predlogi o znižanju denarnih kazni za nekatere prekoračitve najvišje dovoljene hitrosti. Po večini gre za manjše prekoračitve in so temu primerno tudi predlagana znižanja manjša – po nekaj deset evrov, znižali pa naj bi tudi kazni za večjo prekoračitev na območju umirjenega oz. skupnega prometa in na območju omejene hitrosti. Kazen za prekoračitev za od 20 do 30 km/h je na teh območjih zdaj tisoč evrov, po novem naj bi bila prepolovljena, torej 500 evorv. Bi pa te in druge prekrške kaznovali z več kazenskimi točkami.
Vsi sogovorniki se strinjajo, da je treba vlagati v preventivo in ozaveščanje voznikov. Strinjajo se tudi, da so kazni visoke, vendar pa pripominjajo, da je zaradi manj nadzora tudi manjša možnost, da bi bili zaloteni pri prekršku. Poleg tega pa imamo tudi polovičke, ki razpolovijo kazen, če račun plačamo v osmih dneh.
Minister Jernej Vrtovec: Ocenjujemo, da je kazenska politika ponekod precej inkasantna, kar pomeni, da ljudje plačujejo kazni na odsekih, na katerih je hitrost že tako omejena in ogroženost ni tako velika.
Na vprašanje, ali je bil AMZS povabljen k pripravi tega predloga, Jure Kostajnšek odgovori, da so sodelovali v javni razpravi pred dobrim letom, vendar takrat predloga o spremembi višine sankcij ni bilo. Tej spremembi sicer ne nasprotujejo.
Jure Kostajnšek, AMZS: Za varnost v prometu smo veliko naredili s tem, da smo dogradili avtocestni prometni križ, ki pa zdaj ponekod že pregoreva, in z uvedbo vinjet omogočili še precej več uporabnikom uporabo varnejših avtocest. Redno vzdržujemo tudi državne ceste. Če pomislimo, da smo včasih imeli več kot 700 mrtvih na leto in pozneje 350 mrtvih in imamo zdaj približno sto mrtvih na cestah letno, lahko rečemo, da smo varnost na cestah precej izboljšali.
Robert Štaba se sicer strinja, da so kazni pri nas visoke, vendar opozarja na povezavo med višino kazni in možnostjo, da te zalotijo pri prekršku. V nekaterih drugih državah po Evropi so kazni sicer nižje, a imajo bistveno večji nadzor, z večjim številom merilnikov hitrosti.
Robert Štaba, zavod Varna pot: Če ni doslednejšega nadzora in prekrški na koncu niso sankcionirani, kaznovalna politika nima učinka. V Sloveniji se je ob tem pravnem sistemu, ki ga imamo, vsakdo, ki išče bližnjice, sposoben izogniti kazni tako zaradi hitrosti kot zaradi alkohola. Sploh ni treba poznati nobenega pravnika, le na internet greš in najdeš pravi nasvet. Do danes nobena vlada ni bila pripravljena zamašiti teh pravnih lukenj.
Na očitek, da je ministrstvo obšlo stroko, minister Jernej Vrtovec zanika in poudarja, da so se pogovarjali z različnimi strokovnjaki, ki so povedali, da kazen ni edini instrument doseganja varnosti v prometu.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na ministrstvu za Infrastrukturo naj bi v kratkem v vladno potrditev poslali predlog sprememb zakona o pravilih v cestnem prometu. Sprememb so se sicer lotili že pred več kot letom dni, o čemer je tekla tudi javna razprava, zdaj pa naj bi bile te nared za obravnavo na vladi in potem tudi za zakonodajni postopek. Poleg drugega, so se zdaj pojavili tudi predlogi o znižanju denarnih kazni za nekatere prekoračitve najvišje dovoljene hitrosti. Večinoma gre za manjše prekoračitve, in so temu primerno tudi predlagana znižanja manjša - po nekaj deset evrov, znižali pa naj bi tudi kazni za večjo prekoračitev na območju umirjenega oz. skupnega prometa in na območju omejene hitrosti. Kazen za prekoračitev za 20 do 30 km/h je na teh območjih zdaj 1000 evrov, po novem naj bi bila prepolovljena, torej 500 €. Bi pa te in druge prekrške kaznovali z več kazenskimi točkami.
Kot pravijo na ministrstvu za infrastrukturo, vse podrobnosti še niso povsem dorečene, a nekatere denarne kazni nameravajo znižati. Dejstvo je, da je Slovenija med državami, kjer so denarni kazni za te in druge prekrške med najvišjimi, sploh ob upoštevanju kupne moči, kljub temu pa je hitrost vzrok za skoraj polovico vseh najhujših nesreč v Sloveniji. Strokovna javnost je predlog sprejela z nekaj zadržki; o tem kakšni so, več v nadaljevanju. Najprej pa poslušajmo, kako vzroke in namen znižanja nekaterih glob pojasnjuje minister za Infrastrukturo Jernej Vrtovec, ki mi je uvodoma povedal, da so do predloga prišli, ko so primerjali našo kaznovalno politiko s tistimi v Avstriji, Italiji, Franciji in Nemčiji.
Ministrstvo za infrastrukturo namerava predlagati znižanje denarnih kazni za nekatere prekoračitve hitrosti
Na Ministrstvu za infrastrukturo naj bi v kratkem v vladno potrditev poslali predlog sprememb zakona o pravilih v cestnem prometu. Sprememb so se sicer lotili že pred več kot letom dni, o čemer je tekla tudi javna razprava, zdaj pa naj bi bile te nared za obravnavo na vladi in potem tudi za zakonodajni postopek. Poleg drugega so se zdaj pojavili tudi predlogi o znižanju denarnih kazni za nekatere prekoračitve najvišje dovoljene hitrosti. Po večini gre za manjše prekoračitve in so temu primerno tudi predlagana znižanja manjša – po nekaj deset evrov, znižali pa naj bi tudi kazni za večjo prekoračitev na območju umirjenega oz. skupnega prometa in na območju omejene hitrosti. Kazen za prekoračitev za od 20 do 30 km/h je na teh območjih zdaj tisoč evrov, po novem naj bi bila prepolovljena, torej 500 evorv. Bi pa te in druge prekrške kaznovali z več kazenskimi točkami.
Vsi sogovorniki se strinjajo, da je treba vlagati v preventivo in ozaveščanje voznikov. Strinjajo se tudi, da so kazni visoke, vendar pa pripominjajo, da je zaradi manj nadzora tudi manjša možnost, da bi bili zaloteni pri prekršku. Poleg tega pa imamo tudi polovičke, ki razpolovijo kazen, če račun plačamo v osmih dneh.
Minister Jernej Vrtovec: Ocenjujemo, da je kazenska politika ponekod precej inkasantna, kar pomeni, da ljudje plačujejo kazni na odsekih, na katerih je hitrost že tako omejena in ogroženost ni tako velika.
Na vprašanje, ali je bil AMZS povabljen k pripravi tega predloga, Jure Kostajnšek odgovori, da so sodelovali v javni razpravi pred dobrim letom, vendar takrat predloga o spremembi višine sankcij ni bilo. Tej spremembi sicer ne nasprotujejo.
Jure Kostajnšek, AMZS: Za varnost v prometu smo veliko naredili s tem, da smo dogradili avtocestni prometni križ, ki pa zdaj ponekod že pregoreva, in z uvedbo vinjet omogočili še precej več uporabnikom uporabo varnejših avtocest. Redno vzdržujemo tudi državne ceste. Če pomislimo, da smo včasih imeli več kot 700 mrtvih na leto in pozneje 350 mrtvih in imamo zdaj približno sto mrtvih na cestah letno, lahko rečemo, da smo varnost na cestah precej izboljšali.
Robert Štaba se sicer strinja, da so kazni pri nas visoke, vendar opozarja na povezavo med višino kazni in možnostjo, da te zalotijo pri prekršku. V nekaterih drugih državah po Evropi so kazni sicer nižje, a imajo bistveno večji nadzor, z večjim številom merilnikov hitrosti.
Robert Štaba, zavod Varna pot: Če ni doslednejšega nadzora in prekrški na koncu niso sankcionirani, kaznovalna politika nima učinka. V Sloveniji se je ob tem pravnem sistemu, ki ga imamo, vsakdo, ki išče bližnjice, sposoben izogniti kazni tako zaradi hitrosti kot zaradi alkohola. Sploh ni treba poznati nobenega pravnika, le na internet greš in najdeš pravi nasvet. Do danes nobena vlada ni bila pripravljena zamašiti teh pravnih lukenj.
Na očitek, da je ministrstvo obšlo stroko, minister Jernej Vrtovec zanika in poudarja, da so se pogovarjali z različnimi strokovnjaki, ki so povedali, da kazen ni edini instrument doseganja varnosti v prometu.
Pred nami je konec tedna in če ga boste izkoristili za pobeg na izlet znotraj države, kam se boste odpravili? So to najbolj prepoznavne turistične ikone, ko je to obisk Postojnske jame, sprehod ob Blejskem jezeru in obvezen postanek na kremni rezini na Bledu ali vam je všeč skok do morja? Ni naključje, da smo vam našteli destinacije iz zgolj zahodne polovice države, saj je ta v primerjavi z vzhodom turistično bolj razvita in prepoznavna. Pogledali pa smo tudi v hrvaško Istro, ki jo je v prvih šestih mesecih obiskalo za štiri odstotke več gostov kot lani.
Že veste, kdaj in kako oddati vlogo za oddajo državne štipendije, otroškega dodatka, subvencija vrtca, malice in kosila? O teh pravicah iz javnih sredstev odločajo Centri za socialno delo. Avgust in september sta za tamkaj zaposlene najbolj obremenjujoča, saj bodo odločali o okoli 113.000 vlogah oziroma 180.000 pravicah iz javnih sredstev. Na Ministrstvu za delo so pripravili ukrepe s katerimi želijo preprečiti ponovitev lanske jeseni, ko so nastali veliki zaostanki pri izdaji odločb.
V morju pri Vrsarju se je zgodila nesreča, v kateri je slovenski državljan padel z vodnega skuterja. O varni plovbi s skuterji smo se pogovarjali z Robertom Škrokovom, koordinatorjem iskanja in reševanja na morju pri Upravi RS za pomorstvo.
Slovenski kandidat za evropskega komisarja Janez Lenarčič je premagal vse domače ovire, pred njim je zdaj zahtevnejša evropska pot. Najprej mora prepričati svojo prihodnjo šefinjo, predsednico Evropske komisije, potem se mora dobro odrezati na zaslišanju, oktobra pa ga čaka še glasovanje v Evropskem parlamentu. Domači del poti je bil sicer precej krajši, trajal je le dober teden, a dinamika tega dela je znova razkrila majhnost slovenske politike.
Do Kopra danes kolesari rekreativna skupina 45-ih kolesarjev, ki je včeraj svojo že tradicionalno etapo začela v Ožbaltu ob Dravi, se zvečer ustavila in prenočila v Ljubljani, danes pa že okoli 6-ih nadaljevala pot proti Obali. Boštjan Golob, eden izmed začetnikov zdaj že 15. etape se je v eter oglasil že pred startom.
Predlog nove uredbe prinaša obveznost ravnanja z odpadno embalažo po novem tudi za vseh 100.000 obrtnikov in podjetnikov, ki dajejo embalažo prvič na trg. Ti odločno nasprotujejo novim administrativnim ukrepom okoljskega ministrstva, ki posledično prinašajo obveznost poročanja o embalaži kar štirikrat na leto. O embalaži bodo morala poročati vsa podjetja, prav tako mali obrtniki in podjetniki. Pripravili: Erna Strniša in Simeona Rogelj.
Skupina Telekom bo na skupščini, sklicani za konec avgusta, razdelila občutno nižje dividende kot lani. Če so delničarji še lani na račune prejeli kar 14 evrov bruto za delnico, bodo letos zgolj 4 evre in pol. Naša največja telekomunikacijska družba pa se ne sooča zgolj z upadom tržne kapitalizacije, ampak tudi z vse večjo konkurenco v panogi ter kritikami na račun domnevnega pranja denarja in suma davčnih utaj v hčerinskih podjetjih na Balkanu. Urška Jereb.
Vedno več odraslih, ki so bili v otroštvu žrtve spolne zlorabe, išče pomoč, ker želijo prepoznati vzroke za težave v svojem življenju in jih tudi razrešiti. Posledice spolne zlorabe se kažejo v različnih oblikah, kot so na primer težave v partnerskem odnosu, poškodbeno vedenje, zloraba alkohola in drog. Žrtvam pomagajo združenja in civilne iniciative, na katere se lahko obrnejo. Te pa opažajo, da je zastaranje pomanjkljivost pri pregonu storilcev spolnih zlorab. Stranka Nova Slovenija je nedavno vložila predlog sprememb kazenskega zakonika.
Zakon o osnovni šoli določa, da morajo starši vpisati otroka v osnovno šolo v šolskem okolišu, v katerem otrok stalno oziroma začasno prebiva. Razlogi za prepise otrok v določen okoliš so različni – nekateri so logistični, drugi se navezujejo na vsebino obšolskih dejavnosti. Na MOL opažajo, da v Ljubljani narašča število začasnih prijav prebivališča otrok v okolišu v katerem stoji neka točno določena osnovna šola. Nekateri starši prepišejo otroka zaradi dejanskih začasnih prebivališč, nekateri se preselijo iz tujine ali drugih občin.
Komentar Mateja Šurca ob izvolitvi Borisa Johnsona za premiera Združenega kraljestva
Čeprav pogosto pravimo, da smo zasvojeni z nečim, moramo biti pri uporabi te besede previdni. Terapevt in vodja ambulante za zdravljenje nekemične zasvojenosti v zdravstvenem domu v Novi Gorici Miha Kramli pojasni razliko: »Od tehnologije bomo vse bolj odvisni – ta nam na primer omogoča plačevanje položnic prek telefona, kadar pa človek začne opuščati stvari, ki jih je prej rad počel, zato da več časa preživi na, recimo, družabnih omrežjih, takrat je čas za alarm.«
Za vsako stopinjo nad 27 °C se produktivnost zmanjša do 9% in pomeni manjšo dodano vrednost, kljub temu si težko predstavljamo, da bi se držali strogih pravil poslovnega oblačenja.
Ivan Kompan, nekoč finomehanik, danes pa upokojenec ter strasten zbiratelj pisalnih strojev in register blagajn, ima v svoji bogati zbirki okoli 180 strojev. Gre za stroje, ki so jih uporabljali v bankah, pisarnah, trgovinah pa tudi v salonih na Divjem Zahodu! Najstarejša register blagajna, ki jo ima, je stara kar 134 let. Z njim se je pogovarjala Darja Pograjc.
Ivan Kompan, nekoč finomehanik, danes pa upokojenec ter strasten zbiratelj pisalnih strojev in register blagajn, ima v svoji bogati zbirki okoli 180 strojev. Gre za stroje, ki so jih uporabljali v bankah, pisarnah, trgovinah pa tudi v salonih na Divjem Zahodu! Najstarejša register blagajna, ki jo ima, je stara kar 134 let. Z njim se je pogovarjala Darja Pograjc.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Delavci v turizmu in gostinstvu so za Prvi spregovorili o razmerah v tej panogi.
Na predčasnih parlamentarnih volitvah v Ukrajini v nedeljo je glede na skoraj tretjino preštetih glasov slavila stranka Služabnik naroda predsednika države Volodimirja Zelenskega, ki je prejela skoraj 42 odstotkov glasov. Vstop v parlament je uspel še štirim drugim strankam, med njimi novinki Glas.
Na predčasnih parlamentarnih volitvah v Ukrajini v nedeljo je glede na skoraj tretjino preštetih glasov slavila stranka Služabnik naroda predsednika države Volodimirja Zelenskega, ki je prejela skoraj 42 odstotkov glasov. Vstop v parlament je uspel še štirim drugim strankam, med njimi novinki Glas.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov