Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Nova izgubljena generacija?

10.11.2020

Ko se je letos spomladi začela epidemija novega koronavirusa, se je zaradi ustavitve velikega dela gospodarskih dejavnosti močno povečala brezposelnost. Med skupinami, ki jih je to najbolj prizadelo, so tudi mladi: skupno število brezposelnih, mlajših od 30 let, je bilo konec preteklega meseca za slabih 30 odstotkov višje kot pred enim letom. Po zadnjih podatkih o stopnji brezposelnosti, ki veljajo za mesec avgust, je brezposelnih skoraj 11 odstotkov mladih od 25 do 29 let in dobrih 16 odstotkov mladih od 15 do 24 let. Prispevek Alje Zore. foto: useche70 (Pixabay)

Brezposelnih, mlajših od 30 let, je skoraj 30 odstotkov več kot pred enim letom

Ko se je to pomlad začela epidemija novega koronavirusa, se je zaradi ustavitve velikega dela gospodarskih dejavnosti močno povečala brezposelnost. Med skupinami, ki jih je to najbolj prizadelo, so tudi mladi. Po zadnjih podatkih o stopnji brezposelnosti, ki veljajo za avgust, je brezposelnih skoraj 11 odstotkov ljudi, starih od 25 do 29 let, in dobrih 16 odstotkov tistih, ki so stari od 15 do 24 let.

»Več možnosti je bilo pred marcem, preden se je začela epidemija. Pozneje je bilo manj razpisov, manj delovnih mest, tudi manj odgovorov. Položaj je bila težavnejši. Na začetku sem se prijavljala le na razpise, ki so mi bili res všeč. Ko sem videla, da odgovorov po večini sploh ne dobim ali pa so negativni, sem se začela prijavljati tudi na tiste, ki me niso tako zanimali. Bila sem povabljena na nekaj pogovorov, ampak vedno je bil problem, da nisem imela izkušenj, ker delodajalci res cenijo izkušnje. Vendar teh ne moreš imeti, če si pravkar končal študij.« (24-letna Vesna)

Brezposelnost mladih po navadi tudi dolgoročno vpliva na življenje celotne generacije, ki jo zaznamujeta slabši življenjski standard in počasnejše osamosvajanje od staršev.

»Žal se bodo te posledice vlekle še dlje časa. Spet bomo imeli izgubljeno generacijo, podobno kot že v prejšnji finančni krizi. Zdaj, nekaj let pozneje, bodo novi mladi, ki bi morali stopati na trg dela, znova označeni za izgubljeno generacijo.« (Tea Jarc, predsednica sindikata Mladi Plus)


Aktualna tema

4429 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Nova izgubljena generacija?

10.11.2020

Ko se je letos spomladi začela epidemija novega koronavirusa, se je zaradi ustavitve velikega dela gospodarskih dejavnosti močno povečala brezposelnost. Med skupinami, ki jih je to najbolj prizadelo, so tudi mladi: skupno število brezposelnih, mlajših od 30 let, je bilo konec preteklega meseca za slabih 30 odstotkov višje kot pred enim letom. Po zadnjih podatkih o stopnji brezposelnosti, ki veljajo za mesec avgust, je brezposelnih skoraj 11 odstotkov mladih od 25 do 29 let in dobrih 16 odstotkov mladih od 15 do 24 let. Prispevek Alje Zore. foto: useche70 (Pixabay)

Brezposelnih, mlajših od 30 let, je skoraj 30 odstotkov več kot pred enim letom

Ko se je to pomlad začela epidemija novega koronavirusa, se je zaradi ustavitve velikega dela gospodarskih dejavnosti močno povečala brezposelnost. Med skupinami, ki jih je to najbolj prizadelo, so tudi mladi. Po zadnjih podatkih o stopnji brezposelnosti, ki veljajo za avgust, je brezposelnih skoraj 11 odstotkov ljudi, starih od 25 do 29 let, in dobrih 16 odstotkov tistih, ki so stari od 15 do 24 let.

»Več možnosti je bilo pred marcem, preden se je začela epidemija. Pozneje je bilo manj razpisov, manj delovnih mest, tudi manj odgovorov. Položaj je bila težavnejši. Na začetku sem se prijavljala le na razpise, ki so mi bili res všeč. Ko sem videla, da odgovorov po večini sploh ne dobim ali pa so negativni, sem se začela prijavljati tudi na tiste, ki me niso tako zanimali. Bila sem povabljena na nekaj pogovorov, ampak vedno je bil problem, da nisem imela izkušenj, ker delodajalci res cenijo izkušnje. Vendar teh ne moreš imeti, če si pravkar končal študij.« (24-letna Vesna)

Brezposelnost mladih po navadi tudi dolgoročno vpliva na življenje celotne generacije, ki jo zaznamujeta slabši življenjski standard in počasnejše osamosvajanje od staršev.

»Žal se bodo te posledice vlekle še dlje časa. Spet bomo imeli izgubljeno generacijo, podobno kot že v prejšnji finančni krizi. Zdaj, nekaj let pozneje, bodo novi mladi, ki bi morali stopati na trg dela, znova označeni za izgubljeno generacijo.« (Tea Jarc, predsednica sindikata Mladi Plus)


01.04.2020

Vlada bi morala poskrbeti tudi za blaženje napetosti

Ljudje se ob negotovostih in strahovih, ki jih prinaša epidemija, čedalje pogosteje znesejo tudi na družbenih omrežjih. Tomaž Celestina se je o vsem tem pogovarjal s klinično psihologinjo, doktorico Polono Matjan.


31.03.2020

Snežniški gozdovi bogatejši za novega risa

Medtem ko smo ljudje bolj ali manj zaprti med štirimi stenami in v kar največji meri omejujemo svoje gibanje, so se pred nekaj urami nekomu odprla vrata v novo svobodo. V snežniške gozdove je namreč stekel ris Katalin (Katalín), že drugi predstavnik teh velikih mačk, ki so ga v okviru projekta Lifelynx v Slovenijo pripeljali iz Romunije. S tem projektom želijo rešiti našo, sicer genetsko že povsem osiromašeno populacijo. Naši risi so namreč potomci le šestih živali, ki so jih v dinarske gozdove naselili v 70ih letih 20. stoletja. Prispevek Nine Slaček.


30.03.2020

Zobozdravstvo v času epidemije

V času epidemije novega koronavirusa je v Sloveniji že tretji teden vzpostavljenih osem nujnih zobozdravstvenih ambulant oziroma tako imenovanih vstopnih točk. Kako poteka zobozdravstvena oskrba, katera so nujna stanja in koliko je bilo obiska v tem času je preverila Mojca Delač. Pogovarjala se je z zobozdravnikom, članom odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije, Tadejem Ostrcem.


30.03.2020

S čuječnostjo do osredotočanja na doživljanje v danem trenutku

Čuječnost označuje zmožnost človeka, da se osredotoči na svoje doživljanje v danem trenutku ter ga zmore raziskovati, pridboiti uvod v to, kako potekajo notranji procesi. Od 80. let 20. stoletja se intenzivno uporablja in raziskuje v medicini in je z dokazi podprto ena najmočnejših metod za premagovanje tesnobe, stresa in depresivnosti. Kako praktično razvijati čuječnost nas v novi epizodi uči prof. dr. Borut Škodlar.


30.03.2020

Zobozdravstvena oskrba v času epidemije

V času epidemije novega koronavirusa je v Sloveniji že tretji teden vzpostavljenih osem nujnih zobozdravstvenih ambulant oziroma tako imenovanih vstopnih točk. Kako poteka zobozdravstvena oskrba, katera so nujna stanja in koliko je bilo obiska v tem času je preverila Mojca Delač. Pogovarjala se je z zobozdravnikom, članom odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije, Tadejem Ostrcem.


30.03.2020

Osebne finance

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


30.03.2020

ZDA ukrepajo proti venezuelskemu predsedniku

Združene države Amerike so konec minulega tedna venezuelskega predsednika Nicolasa Madura obtožile narkoterorizma in ob tem za informacije, ki bi privedle do njegove aretacije, razpisale 15 milijonov dolarjev nagrade. To je še dodaten pritisk na Madura, ki ga Washington ne priznava za predsednika Venezuele. Vendar pa utegne imeti ravno nasprotne učinke, meni poznavalec Latinske Amerike Simon Tecco. Venezuela se že več let sooča s hudo gospodarsko krizo in s pomanjkanjem osnovnih dobrin, tudi v zdravstvu. V razmerah pandemije koronavirusa bi to lahko privedlo do katastrofe.


30.03.2020

Nega rok po umivanju in razkuževanju

Skrbno umivanje rok z milom in razkuževanje z alkoholnimi razkužili lahko prepreči okužbo z novim koronavirusom in omeji njegovo širjenje. Vendar pa nekateri ta zaščitni ukrep večkrat opuščajo, ker so njihove roke vedno bolj suhe, rdeče, razpokane, tudi vnete. Navodila, kako naj si roke umivamo in razkužujemo, poznamo. Kakšna pa je ustrezna nega poškodovanih rok, je poizvedel Iztok Kônc. Foto: Mizianitka/ Pixabay


30.03.2020

Glasbena šola na daljavo

Glasbene šole v Sloveniji obiskuje približno 25.000 osnovnošolcev in nekaj več kot 1.100 dijakov. Glasbene šole se trudijo, da učencem zagotavljajo nemoteno delo tudi naprej, saj se vsak večji izpad kontinuiranega dela takoj pokaže v upadu kondicije. Kako v tem času poteka pouk inštrumenta, ki ga ne moremo enačiti s poukom matematike ali jezika? Pri poučevanju inštrumenta poleg slušnih veščin prevladuje še fina motorika in pravilna telesna drža. Pri teoretičnih predmetih pa gre za uzaveščanje abstraktnih pojmov, kot so višina tona, trajanje in tudi barva. Kako so se glasbene šole lotile pouka na daljavo je raziskal Matej Jevnišek.


30.03.2020

Odziv Evrope je zaskrbljujoč

Igor Kovač, raziskovalec v Washingtonu, o tem, ali bo recesija ali ne, katero gospodarstvo bo izšlo močnejše in katero ošibljeno in o razočaranju nad razpršenim evropskim odzivom


30.03.2020

Ruska parada imina na koronavirus

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


28.03.2020

"Letos se verjetno ne bomo v živo videli!"

V sedanji fazi je mogoče iz vedenja o tem, kako hitro je naraščalo število okuženih in obolelih v preteklosti, zgolj projicirati kakšno bo število obolelih v prihodnosti. Pa tudi ta napoved ni natančna – saj ima virus dolg čas inkubacije, poleg tega je napoved odvisna tudi od tega kako striktno so ljudje upoštevali pravila. Doktor Aleš Fajmut, profesor fizike s fakultete za zdravstvene vede iz Maribora, kjer se ukvarja tudi z matematičnim modeliranjem in simulacijami v zdravstvu.


27.03.2020

Okuženi kužni štirinajst dni, hospitalizirani še dlje

Ker zdravila proti okužbi z novim koronavirusom še ni, skušajo tudi zdravniki v Sloveniji najtežjim bolnikom pomagati z nekaterimi že znanimi zdravili. Med njimi so tista za malarijo, ebolo, sars in hiv. Gre za poskusno zdravljenje, poudarja dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani. O zdravljenju najtežjih bolnikov z novim koronavirusom, ki se zdravijo na intenzivnem oddelku, se je z njim pogovarjal Iztok Kônc. Foto: geraslt/ pixabay


27.03.2020

Kako kakovostno preživeti čas z otroki?

V obdobju koronavirusne bolezni moramo biti doma, da se bo okužba čim manj širila. Družine zato več časa preživijo skupaj. To je lahko dodana vrednost za družinsko življenje, vendar pa se lahko začnejo tudi nesporazumi in trenja, saj imajo različni družinski člani različne poglede na čas, ki naj bi ga preživeli skupaj, še posebno če je v družini več otrok različne starosti. Kako kakovostno preživeti ta čas in na kakšen način naj starši ustvarijo prijetno družinsko vzdušje, o tem se je Petra Medved pogovarjala s psihologom in specialistom klinične psihologije, očetom štirih otrok, doktorjem Aleksandrom Zadelom.


26.03.2020

Naj nas bo strah netopirjev, ker nas lahko okužijo z virusi?

Netopirji so edini leteči sesalci, njihov razpon prhuti pa seže od deset do skoraj 200 cm. V času sezonskih selitev na prezimovališča letijo tudi do 1300 km daleč. Živijo celo več kot 30 let, kar je zaradi njihove majhnosti precej nenavadno. Doslej smo o netopirjih govorili kot o od človeka ogroženi vrsti, zadnje tedne pa smo dobili vtis, da so oni tisti, ki ogrožajo človeka. Na Prvem smo dobili vprašanje, ali je treba pregnati netopirje iz stare vinske kleti, saj so izvor virusa SARS COV-2, ki povzroča bolezen COVID-19. Nanj sta odgovorila prof. dr. Miroslav Petrovec in biolog Primož Presetnik.


26.03.2020

Življenje na ptujskem koncu v času novega koronavirusa

V rubriko Po Sloveniji z dopiniski se nam je oglasila kolegica Gabriela Milošič. Poročala nam je o tem, kakšno je rano jutro na mejnem prehodu Gruškovje,pa o šivanju zaščitnih mask v Kidričevem, o gospodarskih izzivih na ptujskem koncu v času epidemije, potrebi po urgentnem centru in tudi o odlični ideji profesorice s ptujske gimnazije.


25.03.2020

Gianluca Bocchi: »Nepredvidljivo sproža temeljne družbene spremembe«

In kaj bo prišlo potem - po koncu koronavirusne krize? Kakšne posledice bo imela ne samo na gospodarstvo, ampak tudi na družbo - na naše pojmovanje samih sebe? Za ta vprašanja je še zgodaj, pa vendar: postavlja si jih že marsikdo, zlasti najmanj humanistični misleci. Eden od njih je italijanski filozof in zgodovinar idej Gianluca Bocchi, ki aktualno krizo vidi tudi kot priložnost. Z njim se je pogovarjal naš rimski dopisnik Janko Petrovec.


25.03.2020

Biblos

Biblos je prva slovenska elektronska knjižnica in knjigarna. Je distribucijska platforma, ki omogoča izposojo na daljavo in branje na bralnih napravah. Večina knjig je v sllovenskem jeziku, nekaj pa jih je v 11-tih tujih jezikih. V času samoizolacije in pod geslom #ostanidoma je več časa tudi za branje. Ker pa so knjižnice in knjigarne zaprte, ljudje vse bolj posegajo po elektronskih oz. e-knjigah. Ena od možnosti, ki jim to nudi - tudi brezplačno - je portal Biblos, več o njem in izposoji e-knjig v tem času je Andreji Čokl povedala dr. Eva Premk Bogataj, strateška vodja projektov na Beletrini.


25.03.2020

Omejevanje dela novinarjev

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


24.03.2020

Novi koronavirus ostane v zraku in na predmetih

Virologinja prof. dr. Maja Ravnikar pravi, da nam bodo v boju proti novemu koronavirusu prav prišle tudi rokavice in doma narejene maske. Strokovnjakinja z Biotehniške fakultete v Ljubljani se zavzema še za čiščenje javnih površin. Opozarja, da bomo le s strogimi ukrepi in široko preventivo lahko v nekaj mesecih obvladali epidemijo."Res moramo zelo paziti!" Študije kažejo, da lahko virus ostane v zraku tudi več ur, na nekaterih površinah, kot je plastika, pa tudi do tri dni. Kar pa še ne pomeni, da lahko še vedno okuži ljudi. Profesorica Ravnikar zato izpostavlja naj se držimo socialne distance. Kitajski podatki namreč kažejo, da je več kot 86 odstotkov okužb izviralo od oseb brez izraženih bolezenskih znakov in simptomov. Sogovornica zato svetuje, naj se vedemo, kot da smo okuženi. Enako naj ravnamo tudi s predmeti, ki jih uporabljamo in se jih dotikamo. V pogovoru podrobneje še o drugih varovalnih ukrepih in tudi o spoznanjih, ki kažejo, da je novi koronavirus premagljiv. Foto: geraslt/ pixabay


Stran 119 od 222
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov