Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Hitri testi

10.11.2020

Število testiranj se je v drugem valu epidemije zaradi novega koronavirusa povečalo kar za petkrat. Kot je opozoril član strokovne skupine ministrstva za zdravje in predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Miroslav Petrovec, so trenutne zmogljivosti trenutno v zgornjih mejah. Vprašanje, ki se ob tem postavlja, je, ali so rešitev lahko hitri testi. Strokovnjaki s področja mikrobiologije so do uporabe tako imenovanih hitrih antigenskih testov za zdaj še zadržani, saj je lahko njihova kakovost v določenih primerih vprašljiva. Skrbi jih predvsem uporaba antigenskih testov pri asimptomatskih bolnikih v bolnišnicah, saj so po besedah Petrovca zadnje študije pokazale, da če je test uporabljen pri tistih, ki nimajo simptomov, zgreši večino tistih, pri katerih bi okužbo s covidom-19 potrdil s PCR-metodo. Kaj so hitri testi, kako delujejo, zakaj so manj zanesljivi od molekularnih PCR testov, v kolikšnem odstotku so nezanesljivi in kaj prinaša razvoj hitre diagnostike? O tem se je z dr. Majo Rupnik, vodjo raziskovalnega laboratorija v Nacionalnem laboratorij za zdravje okolje in hrano, pogovarjal Peter Močnik.

Strokovnjaki so do uporabe hitrih antigenskih testov za zdaj še zadržani

Število testiranj se je v drugem valu epidemije koronavirusne bolezni povečalo kar za petkrat. Kot je opozoril član strokovne skupine Ministrstva za zdravje in predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Miroslav Petrovec, so zmogljivosti ta hip v zgornjih mejah. Vprašanje, ki se ob tem postavlja, je, ali so rešitev lahko hitri testi.

Strokovnjaki s področja mikrobiologije so do uporabe tako imenovanih hitrih antigenskih testov za zdaj še zadržani, saj je lahko njihova kakovost v določenih primerih vprašljiva. Skrbi jih predvsem uporaba antigenskih testov pri asimptomatskih bolnikih v bolnišnicah, saj so po besedah Petrovca zadnje študije pokazale, da če je test uporabljen pri tistih, ki nimajo simptomov, zgreši večino tistih, pri katerih bi okužbo s koronavirusom potrdili z metodo PCR.

Kaj so hitri testi, kako delujejo, zakaj so manj zanesljivi od molekularnih testov PCR, v kolikšnem odstotku so nezanesljivi in kaj prinaša razvoj hitre diagnostike? O tem smo se pogovarjali z dr. Majo Rupnik, vodjo raziskovalnega laboratorija v Nacionalnem laboratorij za zdravje okolje in hrano.

"Virus ima genom in ovoj. Z molekularnimi testi, ki jih ta hip največ uporabljamo, ugotavljamo prisotnost genoma, s hitrimi antigenskimi testi pa prisotnost ovoja. In v ovoju imamo proteine in potem uporabimo v laboratoriju narejena protitelesa. In če so virusi v vzorcu prisotni, se protitelesa povežejo s proteini in to potem vidimo kot črtico na testu. Ta črtica pomeni pozitiven izvid testa."

Antigenski test je po besedah Rupnikove hitrejši zato, ker  je sama reakcija enostavnejša kot pri molekularnem testu:

"V trenutni izvedbi, ki ji rečemo PCR, moramo namreč eno zaporedje reakcij, ki vključuje tri različne temperature, večkrat ponoviti. In taki ponovitvi rečemo cikel. In to traja. Poleg tega ima molekularni test še eno predstopnjo, ko moramo iz samega brisa pripraviti nukleinsko kislino za vse genome iz tega vzorca. In potem v celokupnem genomu iščemo točno določen genom novega koronavirusa. Pri hitrih testih je reakcija enostavnejša, ker mora v bistvu samo to umetno protitelo najti pravi protein."

Hitri antigenski testi so vseeno manj zanesljivi kot molekularni. Lahko dajejo tako lažno pozitivne kot lažno negativne rezultate. Dr. Maja Rupnik:

"Do slednjih bo prišlo zato, ker mora biti antigena tega proteina ovoja, ki ga iščemo, v vzorcu sorazmerno veliko. Če je proteinov premalo, ga hitri test ne bo zaznal. Druga težava hitrih testov je, da to povezovanje med umetnim protitelesom in virusnim ovojem lahko moti kar nekaj stvari. Rečemo jim inhibitorji. Ti so lahko naravno prisotni v vzorcu in to je še eden od razlogov, zakaj je potem izid testa lahko negativen. Rezultat testa pa je lahko tudi lažno pozitiven, se pravi, da pokaže prisotnost virusa, čeprav ga v vzorcu ni. In ena od možnosti, zakaj do te lažne pozitivnosti pride, je, ker je zelo težko napraviti umetno res zelo dobra protitelesa, ki bi prepoznavala samo ovoj novega koronavirusa. In ta protitelesa lahko v enem majhnem odstotku reagirajo ali s starimi koronavirusi, ki so normalno prisotni v populaciji, ali morda z nečim, kar je pri nas normalno prisotno. A v vsakem primeru, ne glede na test, vedno potrebujemo res zelo dober odvzet vzorec."

Dr. Rupnik poudarja, da pri hitrih testih številne študije znova dokazujejo najboljše rezultate pri simptomatskih bolnikih v določenem obdobju pojava bolezni. Pri asimptomatskih ljudeh so bili rezultati precej slabši. Napačni rezultati testov se, tako dr. Rupnik, spreminjajo tudi glede na pogostost okužbe v populaciji:

"Čim redkejša je okužba v populaciji, tem slabša postaja zanesljivost. Zato je treba te teste dejansko preveriti v realni sliki, v vsaki populaciji posebej. In v vsakih razmerah posebej. In v določenih študijah so bile številke tudi zelo slabe, od 40 do 60 odstotkov."

O tem, kako zahtevno je procesiranje brisa teh hitrih testov do pridobitve rezultata in ali bi v bolnišnicah in DSO-jih lahko hitre teste opravljali sami ali je vendar prav, da gredo te zadeve čez strokovne laboratorije, je dr. Maja Rupnik jasna:

"Na več stopnjah je potreben nadzor kakovosti in še tako enostaven test ima lahko svoje težave, s katerimi najboljše ravna za to usposobljeno osebje. Pomembno je poudariti, da v vsakem primeru potrebujemo res dobro odvzet vzorec, ker samo v dobro vzetem vzorcu bo dovolj virusa. Tako da v bistvu je vsak korak diagnostike pomemben, pa če je videti še tako preprost."

Da so takšni testi namenjeni dokazovanju samo simptomatskih okužb, v navodilih jasno poudarjajo tudi njihovi proizvajalci, o tem sta si enotnih misli tudi dr. Maja Rupnik in dr. Miroslav Petrovec, ki dodaja, da so koristni pri potrjevanju okužb tistih med prvim in petim dnem okužbe. Če okužba traja dlje, ta test postane nezanesljiv. Lahko da test tudi v prvem dnevu ne pokaže okužbe, čeprav je bolnik kužen. To je odvisno od količine virusa, ki jo človek izloča, ta pa se lahko že v enem dnevu spremeni. Metoda PCR je seveda bolj občutljiva, bi dokazala tudi manjšo količino virusa," je razlike med testoma ponazoril Petrovec.

"Je pa ta test neprecenljiv po svoji hitrosti, če pridemo v neki dom za ostarele in imamo tam simptomatske bolnike, bi lahko najprej naredili neko hitro triažo," je še razložil Petrovec. Opozoril je še na podatek, da večina držav antigenskega testa še ne priznava za potrditev okužbe z novim koronavirusom.

Razvoj takšne diagnostike je, kot smo slišali, spodbuden. Vseeno pa bo na zanesljivejše hitre teste oz. hitrejše molekularne teste PCR, ki bi pohitrili potrditve okužb in pripomogli k lažji detekciji in obvladovanju virusa, očitno treba še malce počakati.

 


Aktualna tema

4477 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Hitri testi

10.11.2020

Število testiranj se je v drugem valu epidemije zaradi novega koronavirusa povečalo kar za petkrat. Kot je opozoril član strokovne skupine ministrstva za zdravje in predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Miroslav Petrovec, so trenutne zmogljivosti trenutno v zgornjih mejah. Vprašanje, ki se ob tem postavlja, je, ali so rešitev lahko hitri testi. Strokovnjaki s področja mikrobiologije so do uporabe tako imenovanih hitrih antigenskih testov za zdaj še zadržani, saj je lahko njihova kakovost v določenih primerih vprašljiva. Skrbi jih predvsem uporaba antigenskih testov pri asimptomatskih bolnikih v bolnišnicah, saj so po besedah Petrovca zadnje študije pokazale, da če je test uporabljen pri tistih, ki nimajo simptomov, zgreši večino tistih, pri katerih bi okužbo s covidom-19 potrdil s PCR-metodo. Kaj so hitri testi, kako delujejo, zakaj so manj zanesljivi od molekularnih PCR testov, v kolikšnem odstotku so nezanesljivi in kaj prinaša razvoj hitre diagnostike? O tem se je z dr. Majo Rupnik, vodjo raziskovalnega laboratorija v Nacionalnem laboratorij za zdravje okolje in hrano, pogovarjal Peter Močnik.

Strokovnjaki so do uporabe hitrih antigenskih testov za zdaj še zadržani

Število testiranj se je v drugem valu epidemije koronavirusne bolezni povečalo kar za petkrat. Kot je opozoril član strokovne skupine Ministrstva za zdravje in predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Miroslav Petrovec, so zmogljivosti ta hip v zgornjih mejah. Vprašanje, ki se ob tem postavlja, je, ali so rešitev lahko hitri testi.

Strokovnjaki s področja mikrobiologije so do uporabe tako imenovanih hitrih antigenskih testov za zdaj še zadržani, saj je lahko njihova kakovost v določenih primerih vprašljiva. Skrbi jih predvsem uporaba antigenskih testov pri asimptomatskih bolnikih v bolnišnicah, saj so po besedah Petrovca zadnje študije pokazale, da če je test uporabljen pri tistih, ki nimajo simptomov, zgreši večino tistih, pri katerih bi okužbo s koronavirusom potrdili z metodo PCR.

Kaj so hitri testi, kako delujejo, zakaj so manj zanesljivi od molekularnih testov PCR, v kolikšnem odstotku so nezanesljivi in kaj prinaša razvoj hitre diagnostike? O tem smo se pogovarjali z dr. Majo Rupnik, vodjo raziskovalnega laboratorija v Nacionalnem laboratorij za zdravje okolje in hrano.

"Virus ima genom in ovoj. Z molekularnimi testi, ki jih ta hip največ uporabljamo, ugotavljamo prisotnost genoma, s hitrimi antigenskimi testi pa prisotnost ovoja. In v ovoju imamo proteine in potem uporabimo v laboratoriju narejena protitelesa. In če so virusi v vzorcu prisotni, se protitelesa povežejo s proteini in to potem vidimo kot črtico na testu. Ta črtica pomeni pozitiven izvid testa."

Antigenski test je po besedah Rupnikove hitrejši zato, ker  je sama reakcija enostavnejša kot pri molekularnem testu:

"V trenutni izvedbi, ki ji rečemo PCR, moramo namreč eno zaporedje reakcij, ki vključuje tri različne temperature, večkrat ponoviti. In taki ponovitvi rečemo cikel. In to traja. Poleg tega ima molekularni test še eno predstopnjo, ko moramo iz samega brisa pripraviti nukleinsko kislino za vse genome iz tega vzorca. In potem v celokupnem genomu iščemo točno določen genom novega koronavirusa. Pri hitrih testih je reakcija enostavnejša, ker mora v bistvu samo to umetno protitelo najti pravi protein."

Hitri antigenski testi so vseeno manj zanesljivi kot molekularni. Lahko dajejo tako lažno pozitivne kot lažno negativne rezultate. Dr. Maja Rupnik:

"Do slednjih bo prišlo zato, ker mora biti antigena tega proteina ovoja, ki ga iščemo, v vzorcu sorazmerno veliko. Če je proteinov premalo, ga hitri test ne bo zaznal. Druga težava hitrih testov je, da to povezovanje med umetnim protitelesom in virusnim ovojem lahko moti kar nekaj stvari. Rečemo jim inhibitorji. Ti so lahko naravno prisotni v vzorcu in to je še eden od razlogov, zakaj je potem izid testa lahko negativen. Rezultat testa pa je lahko tudi lažno pozitiven, se pravi, da pokaže prisotnost virusa, čeprav ga v vzorcu ni. In ena od možnosti, zakaj do te lažne pozitivnosti pride, je, ker je zelo težko napraviti umetno res zelo dobra protitelesa, ki bi prepoznavala samo ovoj novega koronavirusa. In ta protitelesa lahko v enem majhnem odstotku reagirajo ali s starimi koronavirusi, ki so normalno prisotni v populaciji, ali morda z nečim, kar je pri nas normalno prisotno. A v vsakem primeru, ne glede na test, vedno potrebujemo res zelo dober odvzet vzorec."

Dr. Rupnik poudarja, da pri hitrih testih številne študije znova dokazujejo najboljše rezultate pri simptomatskih bolnikih v določenem obdobju pojava bolezni. Pri asimptomatskih ljudeh so bili rezultati precej slabši. Napačni rezultati testov se, tako dr. Rupnik, spreminjajo tudi glede na pogostost okužbe v populaciji:

"Čim redkejša je okužba v populaciji, tem slabša postaja zanesljivost. Zato je treba te teste dejansko preveriti v realni sliki, v vsaki populaciji posebej. In v vsakih razmerah posebej. In v določenih študijah so bile številke tudi zelo slabe, od 40 do 60 odstotkov."

O tem, kako zahtevno je procesiranje brisa teh hitrih testov do pridobitve rezultata in ali bi v bolnišnicah in DSO-jih lahko hitre teste opravljali sami ali je vendar prav, da gredo te zadeve čez strokovne laboratorije, je dr. Maja Rupnik jasna:

"Na več stopnjah je potreben nadzor kakovosti in še tako enostaven test ima lahko svoje težave, s katerimi najboljše ravna za to usposobljeno osebje. Pomembno je poudariti, da v vsakem primeru potrebujemo res dobro odvzet vzorec, ker samo v dobro vzetem vzorcu bo dovolj virusa. Tako da v bistvu je vsak korak diagnostike pomemben, pa če je videti še tako preprost."

Da so takšni testi namenjeni dokazovanju samo simptomatskih okužb, v navodilih jasno poudarjajo tudi njihovi proizvajalci, o tem sta si enotnih misli tudi dr. Maja Rupnik in dr. Miroslav Petrovec, ki dodaja, da so koristni pri potrjevanju okužb tistih med prvim in petim dnem okužbe. Če okužba traja dlje, ta test postane nezanesljiv. Lahko da test tudi v prvem dnevu ne pokaže okužbe, čeprav je bolnik kužen. To je odvisno od količine virusa, ki jo človek izloča, ta pa se lahko že v enem dnevu spremeni. Metoda PCR je seveda bolj občutljiva, bi dokazala tudi manjšo količino virusa," je razlike med testoma ponazoril Petrovec.

"Je pa ta test neprecenljiv po svoji hitrosti, če pridemo v neki dom za ostarele in imamo tam simptomatske bolnike, bi lahko najprej naredili neko hitro triažo," je še razložil Petrovec. Opozoril je še na podatek, da večina držav antigenskega testa še ne priznava za potrditev okužbe z novim koronavirusom.

Razvoj takšne diagnostike je, kot smo slišali, spodbuden. Vseeno pa bo na zanesljivejše hitre teste oz. hitrejše molekularne teste PCR, ki bi pohitrili potrditve okužb in pripomogli k lažji detekciji in obvladovanju virusa, očitno treba še malce počakati.

 


18.07.2024

Etno Histeria World Orchestra združuje več kot 60 vrhunskih glasbenikov iz 18. držav

V teh dneh, natančneje od 7. do 20. julija, poteka letos že dvajseto srečanje Etno Histeria World Orchestra, ki združuje več kot šestdeset vrhunskih glasbenikov iz 18 držav. Idejni vodja orkestra je Matija Solce. Z njim se je pogovarjala Simona Moličnik.


17.07.2024

Poškodovane sončne elektrarne

Ekstremni vremenski pojavi so v porastu in zadnja neurja z debelo točo so poškodovala tudi sončne elektrarne. Paneli so zasnovani tako, da prenesejo različne vremenske vplive, toda na njihovo vzdržljivost vpliva več dejavnikov, celo naklon strehe. Kako je z vremenskimi vplivi, ob kakšnih poškodbah je potrebno panele zamenjati, kako je s pogostimi požari sončnih elektrarn in zavarovanjem?


17.07.2024

Se odpravljate na Hrvaško? Potem bodo naslednje informacije za vas koristne

Slovensko veleposlaništvo na Hrvaškem je lani začelo s prakso objave uporabnih priporočil in konzularnih informacij za številne slovenske turiste, ki se te dni odpravljajo na počitnice na Hrvaško. Od nujnih telefonskih številk in kontaktov, potrebnih osebnih dokumentov, zdravstvenega zavarovanja, prijave prebivanja, pa do pravil vedenja v cestnem in morskem prometu. Odziv je bil odličen, zato so se tudi letos odločili za enako potezo, uporabne informacije so objavljene na spletni strani slovenskega zunanjega ministrstva. S slovenskim veleposlanikom na Hrvaškem Gašperjem Dovžanom se je o tem pogovarjala naša zagrebška dopisnica Tanja Borčić Bernard.


16.07.2024

Republikanska strankarska konvencija v ZDA

V Milwaukeeju v Združenih državah Amerike se nadaljuje republikanska strankarska konvencija, ki uradno potrjuje Donalda Trumpa za kandidata stranke na novembrskih predsedniških volitvah. Tam je tudi naš dopisnik Andrej Stopar.


15.07.2024

Jazzinty je v več kot dveh desetletjih izobrazil čez 1000 udeležencev delavnic na področje jazzovske glasbe

24. leto zapored bo v Novem mestu avgusta potekal festival Jazzinty. Kreativni in raznolik koncertni program spremlja intenzivna enotedenska glasbena delavnica, ki vsako poletje Novo mesto spremeni v osrednje neformalno izobraževalno središče za področje jazzovske glasbe v tem delu Evrope. Jazzinty je v več kot dveh desetletjih izobrazil preko 1000 udeležencev delavnic ter izvedel več kot 250 koncertov slovenskih in mednarodnih glasbenikov. Več o delavnicah je z umetniško vodjo festivala, Ano Čop, spregovorila glasbena urednica Alja Kramar.


16.07.2024

Po pokojninski reformi bodo vse pokojnine praktično iste, ne glede na to, koliko je kdo vplačeval

Izhodišča pokojninske reforme so znana. 40 let zavarovalne dobe ostaja, kakšni bodo starostni pogoji, pa bo stvar pogajanj s socialnimi partnerji. Ob začetku javne razprave se je Urška Jereb pogovarjala s kolegom z Dela Karlom Lipnikom. Uvodoma je podal krovno oceno reforme, nujne tako za vzdržnost javnih financ kot za zagotavljanje varne starosti prihodnjim generacijam.


15.07.2024

Je Slovenija ena izmed glavnih presenečenj Eura 2024?

Zmagovalec Eura 2024 je znan. Za nekatere presenečenje za druge pričakovan rezultat. Dejstvo je, da je bilo v Španiji danes ponoči veselo in zmagoslavno. Euro 2024 si bomo zapomnili tudi po udeležbi Slovenije, ki je dosegla zgodovinski rezultat. Toni Gruden, športni novinar na portalu MMC, je spremljal enomesečno dogajanje v Nemčiji. Kdo bi si mislil, da si bosta iz oči v oči stala Oblak in Ronaldo in da bo Slovenija izpadla v osmini finala po streljanju enajstmetrovk. Takšne pozornosti svetovne javnosti slovenski nogometaši še niso bili deležni.


15.07.2024

Je Trumpova zmaga po poskusu atentata še verjetnejša?

Donald Trump je pred konvencijo republikanske stranke postal tarča ostrostrelca. Poskus atentata, ki je šokiral svetovno javnost, je preživel z lažjo poškodbo. Po napadu je Trump vstal z dvignjeno stisnjeno pestjo in dal vedeti, da se predsedniška tekma nadaljuje. Z vsako uro prihaja več informacij in pričevanj, preiskava o dogodku pa je v teku. Dogajanje je v kratki analizi povzel zunjanjepolitični novinar Matej Šurc.


11.07.2024

Gregor Vertačnik: Meja stopinje in pol je zelo težko dosegljiva

Vroče je in soparno. Vročinski val bo še nekaj časa vztrajal. Z visokimi temperaturami, nevarnimi za zdravje, se v teh dneh soočajo v številnih delih sveta. Prav v teh dneh pa smo dobili tudi potrditev, da je bila povprečna globalna temperatura v zadnjih 12 mesecih za več kot stopinjo in pol višja od povprečja v predindustrijski dobi. Stopinja in pol je meja, ki jo določa pariški podnebni sporazum, vendar je vse manj verjetno, da bomo uspeli dvig temperature omejiti v skladu z njim. Pričakovan dvig temperature do konca stoletja trenutno znaša celo okrog tri stopinje, kar pa bi imelo zelo velike posledice. O vsem tem smo se pogovarjali z Gregorjem Vertačnikom z Agencije Republike Slovenije za okolje.


12.07.2024

Ob vročinskih valovih vse več objestnih in nerazsodnih kopalcev

Poletje je v polnem razmahu in številni iščejo osvežitev v bazenih, rekah, jezerih ali morju. Vendar pa na nas med uživanjem v vodi prežijo tudi nevarnosti, kot so visoka vročina, slabo plavalno znanje, krči, infarkt in še marsikaj drugega. Zato smo v studio povabili izkušenega reševalca iz vode Mirka Cikojevića. Z nami je delil svoje izkušnje pri reševanju v vodi, nasvete o tem, kako poskrbeti za lastno varnost in varnost naših najbližjih med plavanjem, pa tudi, kaj storiti v primeru utapljanja, kako prepoznati nevarne situacije in kako pravilno ukrepati.


11.07.2024

Sivka iz Dalmacije in mango s Tajske: kako je z vnosom rastlin in plodov v EU?

Na dopustu ali potovanju marsikoga navdušijo zanimive eksotične rastline ali okusno eksotično sadje. Ti se tako ob povratku domov znajdejo v kovčkih ali nahrbtnikih potnikov, ki pa tako nehote ogrožajo domače rastline. Je vnos rastlin, njihovih delov, semen in plodov v Slovenijo oz. EU sploh dovoljen? Katerim kriterijem moramo zadostiti, kakšne so omejitve in pravila, če želimo domov prinesti sadiko sivke iz Dalmacije ali mango s Tajske? Pojasnjuje dr. Alenka Zupančič z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.


11.07.2024

Prvi mednarodni dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici nabit s čustvi

Letos prvič obeležujemo mednarodni dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici. V spominskem centru Potočari blizu Srebrenice so s pokopom 14 žrtev obeležili 29. obletnico genocida, v katerem so sile bosanskih Srbov samo v nekaj dneh po zavzetju te bošnjaške enklave 11. julija leta 1995 ubile več kot 8300 Bošnjakov. Iz Potočarov se je oglasil naš dopisnik Boštjan Anžin.


08.07.2024

"Dali bomo vse od sebe, ker je to edini način igranja, ki ga poznam," pred nastopom na Jazz festivalu Ljubljana obljublja saksofonist James Brandon Lewis

V dobrem desetletju se je James Brandon Lewis utrdil na jazzovski sceni kot eden najbolj dejavnih ameriških saksofonistov. Od leta 2012 živi in ustvarja v New Yorku. Leta 2022 je bil njegov album Jesup Wagon razglašen za album leta kritikov revije Downbeat, nato pa so sledili albumu Eye of I, For Mahalia, With Love, Transfiguration ter The Messthetics and James Brandon Lewis. Na Jazz festivalu Ljubljana James Brandon Lewis nastopa s svojim triom (Josh Werner, Chad Taylor).


12.07.2024

Tututu orchestra - Med napisanim in improvizacijo

Tututu Orchestra je mednaroden, na Nizozemskem ustanovljen kolektiv. Jutri se bodo v parku Cankarjevega doma v okviru letošnjega jazz festivala prvič predstavili slovenski publiki. Gre za poseben sestav glasbenikov, ki pa je ravno dovolj velik a dovolj majhen za številne improvizacijske izlete, slišane v njihovih kompozicijah. Zasedba si je ime nadela po učilnici kjer so vadili z oznako 2.22 (two point two two) torej poenostavljeno Tututu Orchestra. Andrej Prezelj se je pogovarjal z vodjo orkestra – Mojco Zupančič, dirigentko, pianistko in avtorico glasbe.


10.07.2024

Pazite, da visoke temperature ne bodo previsoke za vaše zdravje

Tudi letos ni bilo pravega prehoda med pomladjo in poletjem. Zdi se, kot bi nas visoke temperature dohitele nepripravljene. Pa vendar smo sredi julija in ne bo odveč opozoriti, kako se najbolje ohladimo in kako vroče dni preživeti brez zdravstvenih posledic. Z družinsko zdravnico iz Zdravstvenega doma Ljubljana in profesorico na Medicinski fakulteti UL Neno Kopčavar Guček se je pogovarjala Lucija Fatur.


10.07.2024

Dolgotrajna oskrba

Državni zbor je končal razpravo o predlogu zakona o nujnih ukrepih za izboljšanje kadrovskih in delovnih pogojev pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe, torej predvsem v domovih za starejše. Zakon bo po pričakovanjih tudi sprejet, saj mu tudi opozicija ne bo nasprotovala, kljub temu, da ima nekaj pripomb: med drugim, da je finančni vložek - do konca leta 2026 slabih deset miljonov - preskromen in predvsem ne ureja plačne problematike in normativov za zaposlene v zdravstveni negi in rehabilitaciji.


07.07.2024

Kdo lahko pazi na našega psa, ko gremo na dopust?

Mnogo lastnikov psov se v poletnem času sooča s težavo, ko v primeru krajših ali daljših dopustov ne najdejo primernega varstva za svojega psa. Sta pasji hotel ali vrtec dobri rešitvi? O tem je poizvedovala Lucija Vidergar. Bere Darja Pograjc.


08.07.2024

Novela zakona predvideva povišanje rejnin s 150 na 300 evrov in uvedbo letnega dodatka

Pristojno ministrstvo je v javno obravnavo poslalo novelo Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti. V njej so naslovili problem prenizkih rejnin in jih zvišali s 150 na 300 evrov, omogočili brezplačno pravno pomoč rejnikom v postopkih pred sodišči ter uvedli letni dodatek za rejnike. Stroka in rejniki spremembe pozdravljajo, a menijo, da bi bilo treba tudi kadrovsko opolnomočiti centre za socialno delo in premisliti o sistemu stikov otrok v rejništvu z matično družino, ki včasih prinesejo več škode kot koristi. FOTO: Pixabay


03.07.2024

Predlog zakona o psihoterapiji je v javni razpravi, a nasprotniki pravijo, da je škodljiv za paciente

Težko pričakovan Zakon o psihoterapevtski in klinično psihoterapevtski dejavnosti je od petka v javni obravnavi, a nasprotniki tovrstnih zakonodajnih sprememb poudarjajo, da je zakon nesistemski in neustrezen, saj med drugim krepi črni trg in podaljšuje čakalne dobe. Tako Zveza organizacij pacientov kot Zbornica kliničnih psihologov poudarjata, da je tudi časovnica javne obravnave nesprejemljiva. Ta bo namreč trajala le do 28. julija, kar se jim zdi nesmotrno glede na čas dopustov na eni strani in zahtevnost teme na drugi.


02.07.2024

Lex Magnifico združil opozicijo v ljubljanskem mestnem svetu

Na včerajšnji seji mestnega sveta so ljubljanski svetniki izglasovali spremembo odloka o krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, s čimer bo na petih lokacijah mogoče organizirati dogodke brez soglasja Zavoda za varstvo narave. Odločitev je razburila opozicijske svetnike, ki napovedujejo presojo zakonitosti in, če bo potrebno, tudi vložitev predloga za referendum.


Stran 6 od 224
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov