Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pred 100 leti, 12.novembra 1920 sta Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Italija, podpisali Rapalsko pogodbo. Dokument, ki je začrtal mejo med takratnima državama je bil eden najusodnejših mejnikov v slovenski narodni zgodovini. Kraljevina SHS je v zameno za italijansko priznanje novo nastale države žrtvovala kar tretjino slovenskega etničnega ozemlja, na Italijanski strani je ostalo več kot 300.000 Slovencev, poleg tega pa še Istro in del Dalmacije. Mesec dni po Koroškem plebiscitu je bil to že drugi, neizmerno boleč udarec za Slovence. Več Sabrina Mulec.
100 let Rapalske pogodbe, enega najusodnejših dokumentov za Slovence
Pred sto leti, 12. novembra 1920, sta Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Italija podpisali Rapalsko pogodbo. Dokument, ki je začrtal mejo med takratnima državama, je bil eden najusodnejših mejnikov v slovenski narodni zgodovini. Kraljevina SHS je v zameno za italijansko priznanje novo nastale države žrtvovala kar tretjino slovenskega etničnega ozemlja, na italijanski strani je ostalo več kot 300.000 Slovencev, poleg tega pa še Istro in del Dalmacije. Mesec dni po Koroškem plebiscitu je bil to že drugi, neizmerno boleč udarec za Slovence.
Ob podpisu Rapalske pogodbe smo Slovenci plačali izredno visoko ceno. Mejo med državama so sicer zakoličili, vendar pa je to za seboj potegnilo veliko drugih težav.
"Predvsem je bil tu problem, ker je v okviru nove italijanske meje ostalo veliko Slovencev in Hrvatov. Jugoslovanska stran pa si je v sklopu pogajanj pridobila bolj malo,"
pojasnjuje Tržačan, izredni profesor na oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, dr. Gorazd Bajc. Kraljevina SHS je bila namreč veliko šibkejši pogajalec od Italije. Ta je namreč iz prve svetovne vojne izšla kot zmagovalka, zavezniki pa so ji med vojno marsikaj obljubili. Na pogajalskem parketu in s podpisom Rapalske pogodbe pa je pridobila še veliko več od obljubljenega. Politiki na tem območju, dodaja Bajc, bi lahko rekli italijanizacija. Bilo je precej nasilja in uvedli so ukrepe proti javni rabi slovenskega in hrvaškega jezika. Ko so leta 1922 oblast prevzeli fašisti, so se razmere še dodatno poslabšale.
O razpoloženju ob podpisu Rapalske pogodbe direktor Parka vojaške zgodovine Pivka Janko Boštjančič pravi:
"Na Slovenskem je takrat zavladalo neko neizmerno razočaranje. S tem je ugasnilo še zadnje upanje, da bi se zgodila neka pravična razmejitev, ki bi sledila etničnim mejam. Ameriški predsednik Wilson je takrat vzbujal to upanje. S podpisom Rapalske pogodbe je to upanje dokončno zamrlo."
Strokovna sodelavka Parka vojaške zgodovine Ana Čič pojasnjuje, da sta razočaranje in grenkoba vela tudi iz takratnih slovenskih časopisov. Navaja dva članka. Slovenski narod je takrat poročal o porazu v jadranskem vprašanju:
"Jadranska drama je končana. Konec je tak, kot ga ni pričakoval nihče, še tako črnogledi pesimist ne. Italija je prodrla s svojimi zahtevami na vsej črti in dosegla več, kot ji je bilo obljubljeno v zloglasnem Londonskem paktu. Upravičeno je nad tem uspehom vzhičeno vse italijansko časopisje, ki samozavestno poudarja, da pomeni dosežen sporazum z Jugoslavijo več kot velika dobljena bitka."
Mariborski časopis Tabor pa piše o "nečuvenem italijanskem zločinu nad našim narodom." Čeprav so verjeli in upali v pravico, se je njihov svet sesul. Najprej s Koroškim plebiscitom, kmalu za njim pa še z Ralapsko pogodbo. Med drugim časnik zapiše:
"Danes so strte vse naše nade, ves naš up, vsa naša vera. Naše trpljenje je doseglo višek, višje ne more iti več. Ura, ki jo preživljamo, je najbridkejša v naši zgodovini. Naša kalvarja je popolna."
Dediščina Rapalske pogodbe pa je še vedno živa, ne le v materialnih ostankih:
"Ne nazadnje nas je izoblikovala tudi kot Primorce. Ker prav ta boj za slovenstvo, za ohranitev slovenskega jezika, slovenske kulture je povezal takrat vse Slovence, ki so ostali tokraj Rapalske meje, od Trente do morja, in izoblikoval neki enoten kulturni prostor."
4525 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pred 100 leti, 12.novembra 1920 sta Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Italija, podpisali Rapalsko pogodbo. Dokument, ki je začrtal mejo med takratnima državama je bil eden najusodnejših mejnikov v slovenski narodni zgodovini. Kraljevina SHS je v zameno za italijansko priznanje novo nastale države žrtvovala kar tretjino slovenskega etničnega ozemlja, na Italijanski strani je ostalo več kot 300.000 Slovencev, poleg tega pa še Istro in del Dalmacije. Mesec dni po Koroškem plebiscitu je bil to že drugi, neizmerno boleč udarec za Slovence. Več Sabrina Mulec.
100 let Rapalske pogodbe, enega najusodnejših dokumentov za Slovence
Pred sto leti, 12. novembra 1920, sta Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Italija podpisali Rapalsko pogodbo. Dokument, ki je začrtal mejo med takratnima državama, je bil eden najusodnejših mejnikov v slovenski narodni zgodovini. Kraljevina SHS je v zameno za italijansko priznanje novo nastale države žrtvovala kar tretjino slovenskega etničnega ozemlja, na italijanski strani je ostalo več kot 300.000 Slovencev, poleg tega pa še Istro in del Dalmacije. Mesec dni po Koroškem plebiscitu je bil to že drugi, neizmerno boleč udarec za Slovence.
Ob podpisu Rapalske pogodbe smo Slovenci plačali izredno visoko ceno. Mejo med državama so sicer zakoličili, vendar pa je to za seboj potegnilo veliko drugih težav.
"Predvsem je bil tu problem, ker je v okviru nove italijanske meje ostalo veliko Slovencev in Hrvatov. Jugoslovanska stran pa si je v sklopu pogajanj pridobila bolj malo,"
pojasnjuje Tržačan, izredni profesor na oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, dr. Gorazd Bajc. Kraljevina SHS je bila namreč veliko šibkejši pogajalec od Italije. Ta je namreč iz prve svetovne vojne izšla kot zmagovalka, zavezniki pa so ji med vojno marsikaj obljubili. Na pogajalskem parketu in s podpisom Rapalske pogodbe pa je pridobila še veliko več od obljubljenega. Politiki na tem območju, dodaja Bajc, bi lahko rekli italijanizacija. Bilo je precej nasilja in uvedli so ukrepe proti javni rabi slovenskega in hrvaškega jezika. Ko so leta 1922 oblast prevzeli fašisti, so se razmere še dodatno poslabšale.
O razpoloženju ob podpisu Rapalske pogodbe direktor Parka vojaške zgodovine Pivka Janko Boštjančič pravi:
"Na Slovenskem je takrat zavladalo neko neizmerno razočaranje. S tem je ugasnilo še zadnje upanje, da bi se zgodila neka pravična razmejitev, ki bi sledila etničnim mejam. Ameriški predsednik Wilson je takrat vzbujal to upanje. S podpisom Rapalske pogodbe je to upanje dokončno zamrlo."
Strokovna sodelavka Parka vojaške zgodovine Ana Čič pojasnjuje, da sta razočaranje in grenkoba vela tudi iz takratnih slovenskih časopisov. Navaja dva članka. Slovenski narod je takrat poročal o porazu v jadranskem vprašanju:
"Jadranska drama je končana. Konec je tak, kot ga ni pričakoval nihče, še tako črnogledi pesimist ne. Italija je prodrla s svojimi zahtevami na vsej črti in dosegla več, kot ji je bilo obljubljeno v zloglasnem Londonskem paktu. Upravičeno je nad tem uspehom vzhičeno vse italijansko časopisje, ki samozavestno poudarja, da pomeni dosežen sporazum z Jugoslavijo več kot velika dobljena bitka."
Mariborski časopis Tabor pa piše o "nečuvenem italijanskem zločinu nad našim narodom." Čeprav so verjeli in upali v pravico, se je njihov svet sesul. Najprej s Koroškim plebiscitom, kmalu za njim pa še z Ralapsko pogodbo. Med drugim časnik zapiše:
"Danes so strte vse naše nade, ves naš up, vsa naša vera. Naše trpljenje je doseglo višek, višje ne more iti več. Ura, ki jo preživljamo, je najbridkejša v naši zgodovini. Naša kalvarja je popolna."
Dediščina Rapalske pogodbe pa je še vedno živa, ne le v materialnih ostankih:
"Ne nazadnje nas je izoblikovala tudi kot Primorce. Ker prav ta boj za slovenstvo, za ohranitev slovenskega jezika, slovenske kulture je povezal takrat vse Slovence, ki so ostali tokraj Rapalske meje, od Trente do morja, in izoblikoval neki enoten kulturni prostor."
Zaradi zaostrovanja epidemiološke situacije v državi, se več kot polovica upravičencev turističnih bonov najverjetneje upravičeno sprašuje, ali bodo bone lahko vnovčili do konca leta. Na gospodarskem ministrstvu namreč za zdaj o podaljšanju roka za njihovo uporabo ne razmišljajo. S tem vprašanjem se bodo ukvarjali po jesenskih počitnicah, ko bo epidemiološka slika bolj jasna. Sicer pa se v zvezi s turističnimi boni pojavljajo tudi zlorabe; od kraj do fiktivnih vnovčevanj.
V času koronakrize je pred letošnjo zimsko sezono odprtih mnogo vprašanj.
Nobelova nagrajenca za ekonomijo sta Američana Paul R. Milgrom in Robert Wilson za prispevek na področju TEORIJE DRAŽB in izuma novih formatov dražb.
Prejšnjo sredo je vlada sprejela nov ukrep v boju proti širjenju virusa SARS-COV-2. Ob vhodu v večstanovanjske hiše in dvigala so morali upravniki zgradb namestiti razpršilnike z razkužili. Več o tem v pogovoru z Borutom Okretičem, direktorjem Zbornice za poslovanje z nepremičninami.
Modra 3D boginja je navdušila spletno občinstvo revije Cake Masters, ki je med 450 tortami z vsega sveta za najlepšo izglasovalo torto Eve Klinc. Čeprav hladnejše zunanje temperature velikokrat poskrbijo za višjo temperaturo v domači pečici, se verjetno ravno izdelave Neytiri ne boste lotili, zanjo je Eva porabila kar 70 ur. Za ljubitelje čokolade tudi okus takšnih kreacij ni kompromis.
Smo v Svetovnem tednu vesolja. Da bo čas med 4. in 10. oktobrom po svetu namenjen ozaveščanju in izobraževanju o vesolju, oziroma o prispevku razvoja znanosti in tehnologije, je Generalna skupščina Združenih narodov določila decembra leta 1999. 4. oktobra leta 1957 je bil v vesolje izstreljen prvi umetni satelit Sputnik I. in prav pomenu satelitov je posvečen tudi letošnji svetovni teden vesolja. Maruška Strah je izvršna direktorica nevladne organizacije »World space week«, s sedežem na Dunaju, katere osrednji cilj in poslanstvo je približevanje znanosti o vesolju ljudem. V tem, zanje seveda prav posebnem tednu, jo je ob obisku rodne domovine pred mikrofon povabila Mojca Delač.
Plebiscit je odločil tudi o tem, da so koroški Slovenci leta 1938 postali državljani nemškega nacističnega rajha, ki je načrtoval tudi dokončno rešitev slovanskega vprašanja, kar je sicer manj znano kot zgodba o dokončni rešitvi judovskega vprašanja. Projekt, znan kot Generalplan Ost, je predvideval izgon več kot 30 milijonov Slovanov daleč na Vzhod, a ga zaradi potreb po aktivnem prebivalstvu zaradi druge svetovne vojne niso uresničili. Ena zadnjih preselitev – sicer v Nemčijo – pa je doletela več sto Slovencev, obdobje nacizma pa je tudi sicer zaznamovalo življenje koroških prebivalcev slovenskega rodu. Prispevek Polone Balantič.
Letošnjo Nobelovo nagrado za mir prejme Svetovni program za hrano in sicer zlasti za prizadevanja za boj proti lakoti. Podatki kažejo, da se lakota v svetu še povečuje, čeprav pzoizvodnja hrane po drugi strani presega povpraševanje in v razvitem svetu veliko hrane zavržemo. Najhuje je na območjih konfliktov, dodatno je k poslabšanju razmer prispevala pandemija bolezni kovid-19. Zato ima izbor letošnjega nagrajenca zelo pomembno sporočilo, je Špeli Novak povedala doktorica Maja Bučar s Fakultete za družbene vede.
Kako pojasnjevati zgodovinske dogodke manj izključujoče? Odgovor na to vprašanje ponuja zbornik z naslovom 'Spominske kulture na obmejnem območju'. Nastal je ob 100. obletnici koroškega plebiscita, izdala pa ga je celovška Mohorjeva. Dvojezično nemško slovensko delo je namenjeno predvsem učiteljem in profesorjem zgodovine na obeh straneh meje, vendar pa ne le njim. Več o zgodovini, njeni interpretaciji ter čezmejni spominski kulturi pripoveduje dr. Daniel Wutti, eden od avtorjev zbornika.
Švedska akademija je razglasila letošnjo prejemnico Nobelove nagrade za književnost in s tem končala ugibanja, kdo bo nasledil lanskoletnega kontroverznega prejemnika nagrade Petra Handkeja. Prispevek Maje Žvokelj.
Marija in Andrej Štremfelj sta 7. oktobra 1990 kot prvi zakonski par stala na Mont Everestu. V Kranj ju je ob obletnici poklicala Lucija Fatur.
Tema letošnjega Tedna otroka je Odgovor je pogovor. Gre za slogan Tom telefona, še enega programa Zaveze prijateljev mladine Slovenije, ki letos praznuje 30 let delovanja. Prostovoljci na tem splošnem telefonu za otroke in mladostnike opravijo na leto okoli 5000 svetovalnih pogovorov, vseh kontaktov pa je več kot 30 tisoč. Pa so se telefon za otroke in mladostnike v stiski in teme, o katerih sprašujejo otroci, v teh 30 letih kaj spremenili?
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Tik pred poldnevom so v Stockholmu razglasili prejemnike letošnje Nobelove nagrado za kemijo, ki jo letos prejmeta Francozinja Emmanuelle Charpentier in Američanka Jennifer Doudna za razvoj metode genskega editiranja crispr-cas9. Strokovna javnost je razglasitev pospremila z odobravanjem, češ, da je bila najprestižnejša nagrada v znanosti za to odmevno odkritje le še vprašanje časa. Čeprav je metoda, pod katero se podpisujeta obe znanstvenici, stara šele nekaj let, kaže pomemben potencial za zdravljenje dednih bolezni.
7. oktober je svetovni dan dostojnega dela. Z izrazom dostojno delo se definira priložnost za delo s poštenim plačilom, varnost delovnega mesta in socialno varnost, boljše možnosti za osebni razvoj in socialno vključenost, svobodo posameznikov pri izražanju njihovih skrbi in težav pri delu, svobodo združevanja in sodelovanje pri odločitvah, ki vplivajo na njihova življenja, ter enake možnosti in enako obravnavanje za vse moške in ženske. Z dostojnim delom sta v veliki meri povezani tudi kakovost dela oziroma kakovost zaposlitve.. Po besedah Gorana Lukiča iz Delavske svetovalnice pa smo v zadnjih mesecih, predvsem v času pandemije, priča konkretnim novim izzivom. Hana Radilovič iz Gibanja za dostojno delo in socialno družbo pa je povzela trenutno stanje na področju prekarstva.
Razmere za delo novinarjev se opazno slabšajo, pri čemer ne mislimo samo na njihov gmotni položaj, ki se naglo spreminja zaradi novih tehnologij in posledično upadanja naklad tiskanih medijev, gledanosti in poslušanosti radijskih in televizijskih postaj. Priča smo vse bolj grobim napadom in pritiskom na novinarstvo, hkrati s tem pa si državni organi in drugi centri odločanja prizadevajo onemogočiti dostop javnosti do pomembnih informacij. Slednje se zdaj očitno dogaja tudi v pravosodnem sistemu. Okrožno sodišče v Ljubljani je pred kratkim novinarki POP TV zavrnilo celo vpogled v pravnomočno sodbo, češ da njena zahteva ni bila vložena na ustrezni pravni podlagi. Sklicevala se je namreč na Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, uporabiti pa bi morala, tako sodišče, procesno zakonodajo oz. t.i. specialne zakone. Pri tem se je sodišče sklicevalo na sodbo Vrhovnega sodišča. To pomeni, da bi morali novinarji za dostop do spisov ali informacij v pravosodju izkazati pravni interes. Več v pogovoru z nekdanjo novinarko in informacijsko pooblaščenko, zdaj odvetnico Natašo Pirc Musar ter generalno sekretarko Društva novinarjev Slovenije Špelo Stare.
Tokratni izbor Nobelovih nagrajencev za fiziko je morda presenetljiv v toliko, da ponovno - tako kot lani - slavi področje astrofizike. Če so lani nagradili prispevek k razumevanju zgradbe vesolja in odkritje planetov, ki krožijo okoli oddaljenih zvezd, so letos nagradili spoznanja, povezana z najbolj eksotičnimi pojavi v znanem vesolju, črnimi luknjami. Polovico nagrade bo prejel Anglež Robert Penrose, ki je dokazal, da v notranjosti črnih lukenj vlada singularnost, drugo polovico pa Nemec Reinhart Genzel in Američanka Andrea Ghez, ki sta v 90ih letih v središču naše galaksije odkrila supermasivno črno luknjo. Foto: Pixabay/Geralt
Ob današnjem svetovnem dnevu cerebralne paralize, ki poteka pod geslom »Pusti svoj pečat«, je Petra Medved pred mikrofon povabila direktorja Zveze Sonček – Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije Iztoka Suhadolnika. »V slovenskem prostoru še vedno obstajajo predsodki in ovire, ki ljudem, samo zato, ker so na vozičku, onemogočajo doseganje njihovih potencialov in s tem puščanja pečatov v družbi tako na športnem, kulturnem in drugih področjih življenja,« so zapisali v Poslanici.
Medtem ko se svet bori s pandemijo novega koronavirusa, je Nobelov odbor v Stockholmu letošnje najvišje priznanje v znanosti – Nobelovo nagrado za področje medicine – podelil trem znanstvenikom, ki so razkrili lastnosti drugega nevarnega virusa – virusa hepatitisa C. Virus hepatitisa C povzroči hudo vnetje jeter, ki se lahko zaplete s cirozo in rakom na jetrih. Strokovnjaki ocenjujejo, da je z virusom okuženih več kot 70 milijonov ljudi po svetu, vsako leto pa jih zaradi hepatitisa C umre več kot 400.000. Letošnji Nobelovi nagrajenci, Američana Harvey Alter in Charles Rice ter Anglež Michael Houghton, so prispevali ključna odkritja, ki so omogočila, da znamo hepatitis C danes hitro odkriti in pozdraviti. O njihovih prelomnih odkritjih se je Iztok Konc pogovarjal z dr. Mojco Matičič z Infekcijske klinike v Ljubljani. Dr. Matičič pravi, da je … Zdravljenje hepatitisa C eno najuspešnejših, če že ne kar najbolj uspešno protivirusno zdravljenje v zgodovini medicine.« Foto: Adam Baker/ Flickr, cc
Karavanke so naš največji infrastrukturni projekt v gradnji, po dolgem obdobju, ko se pravzaprav ni gradilo nič velikega. Pred nami sta še Tretja razvojna os in pa Drugi tir, ki je že lep čas v fazi izbire izvajalca in »obveznih« pritožb, ki so že stalnica v javnih naročilih.
Neveljaven email naslov