Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pred 100 leti, 12.novembra 1920 sta Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Italija, podpisali Rapalsko pogodbo. Dokument, ki je začrtal mejo med takratnima državama je bil eden najusodnejših mejnikov v slovenski narodni zgodovini. Kraljevina SHS je v zameno za italijansko priznanje novo nastale države žrtvovala kar tretjino slovenskega etničnega ozemlja, na Italijanski strani je ostalo več kot 300.000 Slovencev, poleg tega pa še Istro in del Dalmacije. Mesec dni po Koroškem plebiscitu je bil to že drugi, neizmerno boleč udarec za Slovence. Več Sabrina Mulec.
100 let Rapalske pogodbe, enega najusodnejših dokumentov za Slovence
Pred sto leti, 12. novembra 1920, sta Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Italija podpisali Rapalsko pogodbo. Dokument, ki je začrtal mejo med takratnima državama, je bil eden najusodnejših mejnikov v slovenski narodni zgodovini. Kraljevina SHS je v zameno za italijansko priznanje novo nastale države žrtvovala kar tretjino slovenskega etničnega ozemlja, na italijanski strani je ostalo več kot 300.000 Slovencev, poleg tega pa še Istro in del Dalmacije. Mesec dni po Koroškem plebiscitu je bil to že drugi, neizmerno boleč udarec za Slovence.
Ob podpisu Rapalske pogodbe smo Slovenci plačali izredno visoko ceno. Mejo med državama so sicer zakoličili, vendar pa je to za seboj potegnilo veliko drugih težav.
"Predvsem je bil tu problem, ker je v okviru nove italijanske meje ostalo veliko Slovencev in Hrvatov. Jugoslovanska stran pa si je v sklopu pogajanj pridobila bolj malo,"
pojasnjuje Tržačan, izredni profesor na oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, dr. Gorazd Bajc. Kraljevina SHS je bila namreč veliko šibkejši pogajalec od Italije. Ta je namreč iz prve svetovne vojne izšla kot zmagovalka, zavezniki pa so ji med vojno marsikaj obljubili. Na pogajalskem parketu in s podpisom Rapalske pogodbe pa je pridobila še veliko več od obljubljenega. Politiki na tem območju, dodaja Bajc, bi lahko rekli italijanizacija. Bilo je precej nasilja in uvedli so ukrepe proti javni rabi slovenskega in hrvaškega jezika. Ko so leta 1922 oblast prevzeli fašisti, so se razmere še dodatno poslabšale.
O razpoloženju ob podpisu Rapalske pogodbe direktor Parka vojaške zgodovine Pivka Janko Boštjančič pravi:
"Na Slovenskem je takrat zavladalo neko neizmerno razočaranje. S tem je ugasnilo še zadnje upanje, da bi se zgodila neka pravična razmejitev, ki bi sledila etničnim mejam. Ameriški predsednik Wilson je takrat vzbujal to upanje. S podpisom Rapalske pogodbe je to upanje dokončno zamrlo."
Strokovna sodelavka Parka vojaške zgodovine Ana Čič pojasnjuje, da sta razočaranje in grenkoba vela tudi iz takratnih slovenskih časopisov. Navaja dva članka. Slovenski narod je takrat poročal o porazu v jadranskem vprašanju:
"Jadranska drama je končana. Konec je tak, kot ga ni pričakoval nihče, še tako črnogledi pesimist ne. Italija je prodrla s svojimi zahtevami na vsej črti in dosegla več, kot ji je bilo obljubljeno v zloglasnem Londonskem paktu. Upravičeno je nad tem uspehom vzhičeno vse italijansko časopisje, ki samozavestno poudarja, da pomeni dosežen sporazum z Jugoslavijo več kot velika dobljena bitka."
Mariborski časopis Tabor pa piše o "nečuvenem italijanskem zločinu nad našim narodom." Čeprav so verjeli in upali v pravico, se je njihov svet sesul. Najprej s Koroškim plebiscitom, kmalu za njim pa še z Ralapsko pogodbo. Med drugim časnik zapiše:
"Danes so strte vse naše nade, ves naš up, vsa naša vera. Naše trpljenje je doseglo višek, višje ne more iti več. Ura, ki jo preživljamo, je najbridkejša v naši zgodovini. Naša kalvarja je popolna."
Dediščina Rapalske pogodbe pa je še vedno živa, ne le v materialnih ostankih:
"Ne nazadnje nas je izoblikovala tudi kot Primorce. Ker prav ta boj za slovenstvo, za ohranitev slovenskega jezika, slovenske kulture je povezal takrat vse Slovence, ki so ostali tokraj Rapalske meje, od Trente do morja, in izoblikoval neki enoten kulturni prostor."
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pred 100 leti, 12.novembra 1920 sta Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Italija, podpisali Rapalsko pogodbo. Dokument, ki je začrtal mejo med takratnima državama je bil eden najusodnejših mejnikov v slovenski narodni zgodovini. Kraljevina SHS je v zameno za italijansko priznanje novo nastale države žrtvovala kar tretjino slovenskega etničnega ozemlja, na Italijanski strani je ostalo več kot 300.000 Slovencev, poleg tega pa še Istro in del Dalmacije. Mesec dni po Koroškem plebiscitu je bil to že drugi, neizmerno boleč udarec za Slovence. Več Sabrina Mulec.
100 let Rapalske pogodbe, enega najusodnejših dokumentov za Slovence
Pred sto leti, 12. novembra 1920, sta Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Italija podpisali Rapalsko pogodbo. Dokument, ki je začrtal mejo med takratnima državama, je bil eden najusodnejših mejnikov v slovenski narodni zgodovini. Kraljevina SHS je v zameno za italijansko priznanje novo nastale države žrtvovala kar tretjino slovenskega etničnega ozemlja, na italijanski strani je ostalo več kot 300.000 Slovencev, poleg tega pa še Istro in del Dalmacije. Mesec dni po Koroškem plebiscitu je bil to že drugi, neizmerno boleč udarec za Slovence.
Ob podpisu Rapalske pogodbe smo Slovenci plačali izredno visoko ceno. Mejo med državama so sicer zakoličili, vendar pa je to za seboj potegnilo veliko drugih težav.
"Predvsem je bil tu problem, ker je v okviru nove italijanske meje ostalo veliko Slovencev in Hrvatov. Jugoslovanska stran pa si je v sklopu pogajanj pridobila bolj malo,"
pojasnjuje Tržačan, izredni profesor na oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, dr. Gorazd Bajc. Kraljevina SHS je bila namreč veliko šibkejši pogajalec od Italije. Ta je namreč iz prve svetovne vojne izšla kot zmagovalka, zavezniki pa so ji med vojno marsikaj obljubili. Na pogajalskem parketu in s podpisom Rapalske pogodbe pa je pridobila še veliko več od obljubljenega. Politiki na tem območju, dodaja Bajc, bi lahko rekli italijanizacija. Bilo je precej nasilja in uvedli so ukrepe proti javni rabi slovenskega in hrvaškega jezika. Ko so leta 1922 oblast prevzeli fašisti, so se razmere še dodatno poslabšale.
O razpoloženju ob podpisu Rapalske pogodbe direktor Parka vojaške zgodovine Pivka Janko Boštjančič pravi:
"Na Slovenskem je takrat zavladalo neko neizmerno razočaranje. S tem je ugasnilo še zadnje upanje, da bi se zgodila neka pravična razmejitev, ki bi sledila etničnim mejam. Ameriški predsednik Wilson je takrat vzbujal to upanje. S podpisom Rapalske pogodbe je to upanje dokončno zamrlo."
Strokovna sodelavka Parka vojaške zgodovine Ana Čič pojasnjuje, da sta razočaranje in grenkoba vela tudi iz takratnih slovenskih časopisov. Navaja dva članka. Slovenski narod je takrat poročal o porazu v jadranskem vprašanju:
"Jadranska drama je končana. Konec je tak, kot ga ni pričakoval nihče, še tako črnogledi pesimist ne. Italija je prodrla s svojimi zahtevami na vsej črti in dosegla več, kot ji je bilo obljubljeno v zloglasnem Londonskem paktu. Upravičeno je nad tem uspehom vzhičeno vse italijansko časopisje, ki samozavestno poudarja, da pomeni dosežen sporazum z Jugoslavijo več kot velika dobljena bitka."
Mariborski časopis Tabor pa piše o "nečuvenem italijanskem zločinu nad našim narodom." Čeprav so verjeli in upali v pravico, se je njihov svet sesul. Najprej s Koroškim plebiscitom, kmalu za njim pa še z Ralapsko pogodbo. Med drugim časnik zapiše:
"Danes so strte vse naše nade, ves naš up, vsa naša vera. Naše trpljenje je doseglo višek, višje ne more iti več. Ura, ki jo preživljamo, je najbridkejša v naši zgodovini. Naša kalvarja je popolna."
Dediščina Rapalske pogodbe pa je še vedno živa, ne le v materialnih ostankih:
"Ne nazadnje nas je izoblikovala tudi kot Primorce. Ker prav ta boj za slovenstvo, za ohranitev slovenskega jezika, slovenske kulture je povezal takrat vse Slovence, ki so ostali tokraj Rapalske meje, od Trente do morja, in izoblikoval neki enoten kulturni prostor."
Razmere v zdravstvu so močno zaostrene. Vsak dan osebnega zdravnika izgubi 60 ljudi, dostop do zdravnika pa je za tiste, ki ga še imajo, otežen. Jutri stavkajo pacienti, v sredo sledi stavka zdravnikov. V luči teh razmer je Zveza organizacij pacientov predstavila ukrepe in priporočila za dostopnejši in enakopravnejši zdravstveni sistem. Med drugim predlagajo prostovoljce v zdravstvenih domovih, ki bi razbremenili zdravnike in telefonsko številko 111 za vse potrebe pacientov.
Iz sveta se še naprej vrstijo obsodbe nasilja v Braziliji, kjer so privrženci nekdanjega brazilskega predsednika Jaira Bolsonara sinoči vdrli v glavne državne ustanove in jih razdejali. Brazilska policija po nekaj urah spet vzpostavila nadzor in aretirale več sto izgrednikov, predsednik Lula da Silva pa je napovedal kaznovanje odgovornih.
V središču pozornosti so znova razmere v javnem sektorju. Da so v slabem položaju, opozarjajo tudi mladi raziskovalci in asistenti - slabe plače, slab položaj, posledično opuščanje kariere, naštevajo svoje težave. Vse to pa je seveda slabo tudi za slovensko znanost, opozarjajo v Aktivu mladih raziskovalcev in asistentov v sindikatu SVIZ ter zahtevajo rešitve. O tem se bodo danes pogovarjali tudi na resornem ministrstvu, je za Prvi program razložil predstavnik aktiva, dr. Marko Gavriloski.
Ste vedeli, da so konje iz Kobilarne Lipica, ki sicer deluje od leta 1580, že večkrat preselili? Nazadnje med 2. svetovno vojno v Sudete, z »Operacijo kavboj« pa so jih takoj po vojni reševali pred negotovo usodo in jih preselili najprej na Bavarsko in kasneje v Avstrijo. Od tam se jih je v Lipico vrnilo le 11. Ali pa vas nemara zanima, kako so to plemenito pasmo sploh vzgojili. Če nam je uspelo pritegniti vašo pozornost, vas vabimo k poslušanju prispevka ki je nastal ob predstavitvi dokumentarnega filma »Neverjetna zgodba lepotcev iz Lipice«.
V preteklosti smo veliko govorili o begu možganov. Čeprav situacija danes bolj spominja na kroženje, pa se vseeno mladi znanstveniki in raziskovalci, ki so se uveljavili v tujini, le redko vrnejo v Slovenijo. Ob tem, če že ostanejo pri nas, gredo raje k velikim podjetjem kot pa v javne znanstvene ustanove. O tem, kaj to pomeni za razvoj znanosti v Sloveniji, zakaj je zanimanje mladih znanstvenikov za delo v Sloveniji majhno in kako bi lahko nespodbudne trende obrnili, z vodjo odseka za biotehnologijo na Inštitutu Jožef Stefan Borisom Rogljem.
Mestno gledališče ljubljansko bo stopilo v novo leto v znamenju gledališke klasike, prilagojene za današnji čas. Monoprojekt bo premierno utelesil igralec Sebastian Cavazza, ki si je zamislil, prevedel in interpretiral dramsko besedilo Shakespeare angleškega avtorja Stevena Berkoffa. V besedilu Shakespeare Berkoff v središče postavi le zlobne dramske osebe v Shakespearjevih besedilih. Britanski filmski režiser, dramatik in igralec je med drugim tudi eden izmed predstavnikov gledališča "v fris". Monoprojekt ima tri vsebinske ravni, zadnji dve, torej avtorjev odnos do besedila in osebni odnos do negativnih dramskih likov, so med procesom dela morali spremeniti, saj Sebastijan Cavazza v predstavi izraža svoja stališča in se odmika od izvirnega besedila. Tudi humor je spremenjen in prilagojen slovenskemu občinstvu. V uprizoritvi so se odločili za kombinacijo verificiranega besedila ter pogovornega jezika, scenski elementi pa so stilizirani. Shakespeare Stevna Berkoffa je prva uprizoritev v Sloveniji, Shakespearovi zlobneži pa zaradi svoje kompleksnosti soustvarjajo prav poseben gledališki žanr. Foto: Peter Giodani / MGL
Prihodnost slovenskih smučišč glede na borne snežne razmere ni prav svetla. Klimatologi že dlje časa poudarjajo, da bomo morali naša življenja nujno prilagoditi podnebnim spremembam. Lučka Kajfež Bogataj pravi, da presenečenja žičničarjev zaradi zelenih zim ne bi smelo biti, saj na to klimatologi in druge organizacije, tudi OECD, opozarjajo že skoraj 20 let. O tem, kako se bodo morala na zelene zime prilagoditi smučišča, pa odgovarja predsednica Združenja žičničarjev Manuela Božič Badalič.
Na Gorenjskem je brez družinskega zdravnika okoli 9 tisoč občanov, nove paciente vpisujejo še v Škofji Loki in Bohinju. Ambulante za neopredeljene paciente so predvidene v štirih občinah, na Jesenicah v Tržiču, Radovljici in Kranju. Zanimanje zdravnikov in medicinskih sester za dodatno delo je majhno, zdravniki so preobremenjeni, treba bo najti dodatne prostore. V kranjskem zdravstvenem domu imajo od 500 do tisoč neopredeljenih pacientov. Družinskih zdravnikov imajo dovolj. Namesto dveh ambulant bodo za neopredeljene paciente lahko zagotovili zgolj pol programa. Z vodjo družinskih zdravnikov Luko Kristancem se je pogovarjala Aljana Jocif.
V iniciativi Glas ljudstva so danes dopoldne pred ministrstvom za zdravje predstavili zahteve stavke pacientov, ki bo potekala prihodnji torek, te pa so v predaji naslovili na ministra Danijela Bešiča Loredana. Kritični so do vlade in ministrstva, da ne ukrepata dovolj hitro pri reševanju javnega zdravstva. Minister pa je popoldne zatrdil, da bodo zahteve na ministrstvu proučili in se tako do njih kot do obeh stavk, ki bosta potekali v prihodnjem tednu, opredelili v petek.
Vzgojiteljice in vzgojitelji predšolskih otrok, zaposleni na delovnem mestu pomočnik vzgojitelja, že dlje časa opozarjajo na podcenjujoč odnos oblasti do zahtevnega in odgovornega dela, ki ga opravljajo. Povprečna plača pomočnic ne dosega niti 80 % povprečne plače preostalih zaposlenih z enako izobrazbo v javnem sektorju, poudarjajo v Sindikatu vzgoje in izobraževanja, ki prihodnjo soboto pripravlja protestni shod v Ljubljani.
V Sloveniji je brez osebnega zdravnika že okoli 132 tisoč ljudi, kar je največ doslej. Bolniki se posledično vse pogosteje po pomoč zatekajo na urgence, kjer so prav tako vse bolj kaotične razmere. Da bi vsaj nekoliko omilili situacijo, pristojni z januarjem ustanavljajo ambulante za neopredeljene, ki naj bi v prihodnjih dveh letih zagotavljale začasno zdravniško pomoč vsem tistim, ki so ostali brez izbranega zdravnika. Kdaj bodo odprla vrata in kakšen bo njihov sistem delovanja?
Pojasnjuje doc. dr. Aleš Šoster z Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete.
V času slovenskega osamosvajanja je bilo v ospredju tudi vprašanje prehranske varnosti, pravzaprav je ob vsaki politični in kasneje tudi vojaški zaostritvi to vprašanje stopilo v ospredje. Manj znano je, da so v najrazličnejših struktura to vprašanje obravnavali zelo resno in poskrbeli, da bi oskrba delovala tudi v drugačnih različicah tedanjega dogajanja.
Usode spomenikov na Slovenskem, ki so jih postavljali od sredine 19. stoletja do konca druge svetovne vojne so bile zelo različne. Nekaj so jih odstranili, uničili, nekatere pa preprosto spremenili. Usodo tridesetih slovenskih javnih spomenikov je v svoji knjigi opisal doktor zgodovine in doktor umetnostne zgodovine Damir Globočnik. Ta meni, da so figuralni in arhitektonski spomeniki, spominske plošče in nagrobni spomeniki od sredine 19. stoletja dalje nastajali z namenom slavljenja zaslužnih posameznikov. Imeli so pomembno vlogo simbola, ki pripadnike istega naroda povezuje v narodno skupnost. Ob zgodovinski prevratih pa so z odstranjevanjem spomenikov hoteli uničiti tako pričevalno kot simbolno funkcijo spomenikov. Slovenska spomeniška krajina se je tako sčasoma spreminjala, saj skoraj tretjina spomenikov ne stoji več ali pa so bili temeljito predelani. Več o pogledih na spomenike, dvojnega doktorja Damirja Globočnika.
Obdarovanje, obisk cerkva, božično kosilo, druženje v krogu družine spremljajo današnji praznični dan. Kako pa so nekoč obeleževali konec leta oz. čas, ko se noč začne krajšati, dan pa postaja daljši? Po odgovore smo odšli v Slovenski etnografski muzej, kjer nam je etnologinja in kulturna antropologinja Katarina Nahtigal povedala veliko o prekrščanskih koreninah božiča in o običajih ter navadah, ki so nekoč spremljali ta in druge decembrske praznike.
Te dni pospešeno mesi testo in z različnimi nadevi povija potice, ki jih številne gospodinje same ne upajo speči, marsikdo ne zmore več, mlade družine pa za potico enostavno nimajo časa. Zato Simona Kejžar, nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji, z veseljem peče tudi po naročilu. V orehovo potico doda tudi trdinkino moko, značilno za Bohinj. V njeni kuhinji, ki je prava delavnica, ura ne meri časa. Čas narekujejo potice, piškoti in druge predpraznične sladke dobrote.
Države članice evropske unije se na različne načine spopadajo z energetsko krizo. Državni zbor je prejšnji teden sprejel zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize v prihodnjem letu. Ocenjena finančna vrednost sprejetih ukrepov znaša 1,2 milijarde evrov. Od tega naj bi 850 milijonov namenili za subvencioniranje visokih cen elektrike in plina, 100 milijonov za sofinanciranje skrajšanega delavnega časa in čakanja na delo, 250 milijonov pa za izboljšanje likvidnosti prizadetih podjetij. Danes je vlada omejila cene elektrike tudi za javne zavode, občine in agencije. Kako pa se z energetsko krizo spopadajo v sosednji Avstriji, ki nam je lahko pogosto zgled za hiter in učinkovit odziv na krizne razmere? Podjetnik Benjamin Wakounig, predsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca, pojasnjuje, da avstrijska vlada kakšnih konkretnih ukrepov še ni sprejela.
Društvo V tujini izobraženih Slovencev - VTIS - je skupaj z ministrstvom za izobraževanje v Ljubljani pripravilo Simpozij slovenskih raziskovalcev v tujini. Cilj simpozija je vzpostavljanje in utrjevanje vezi med slovenskimi raziskovalci v tujini in profesorji, raziskovalci ter študenti v Sloveniji, in sicer na različnih področjih. Med sodelujočimi je tudi socialna antropologinja, doktorica PINA SADAR, ki že več kot desetletje živi v Veliki Britaniji, zadnja leta v Londonu, kjer trenutno deluje v okviru ene od vladnih agencij, ki se ukvarja z vključevanjem državljanov v politične procese in razvoj politik.
Zahtevnejši turisti vedno bolj iščejo drugačna doživetja, navadno nekaj, kar ni na prvo žogo, že stokrat videno in del ponudbe masovnega turizma. Kot poudarjajo na Slovenski turistični organizaciji, slovenski turizem zasleduje vizijo zelene butičnosti z nižjim odtisom in večjo vrednostjo za vse. Prav tej viziji sledijo tudi paketi 5-zvezdničnih doživetji, zbrani pod značko Edinstvena doživetja Slovenije. Trenutno jih značko nosi 26, namenjeni so domačim in tujim gostom, med njimi lahko na primer izberete večerjo v rudniku, čakanje na medveda v Kočevskem gozdu, opazovanje Krna in doline Nadiže z viseče ploščadi, vožnjo s kajakom po podzemlju Pece in druge.
Več kot četrtina Američanov, starih med 18 in 29 let svoje dnevne novice prejema prek družbenega omrežja Tiktok, kažejo izsledki raziskave Pew Research Centra. Čeprav manj alarmantna, pa se podobna slika vseeno izrisuje tudi pri nas. Mladi namreč vse pogosteje aktualne informacije prejemajo prek družbenih omrežij, in ne več prek tradicionalnih medijev, kot je to veljajo včasih. S tem seveda lahko naletijo na pasti lažnih in zavajajočih informacij.
Neveljaven email naslov