Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Skoraj vsak dan smo priča spremembam, teh je veliko in spremembe na ljudi delujejo zelo stresno. Prihodnost je negotova, ni predvidljivosti, ni stabilnosti, občutek varnosti se hitreje poruši. V drugem valu epidemije se več ljudi sooča z občutki tesnobe, strahu in negotovosti. Večje težave imajo osebe iz ranljivih skupin. Prispevek Urške Valjavec.
Večje težave imajo ljudje iz ranljivih skupin. Med koronakrizo so se psihološke stiske povečale
Skoraj vsak dan smo priče spremembam, teh je veliko in spremembe na ljudi delujejo zelo stresno. Prihodnost je negotova … ni predvidljivosti, ni stabilnosti, občutek varnosti se hitreje poruši. V prvem valu epidemije so ljudje razlikovali štiri vrste skrbi – skrb, povezana z boleznijo, prihodnostjo, z vladnimi ukrepi in skrb, povezana s kakovostjo življenja, razlaga namestnica vodje Centra za raziskovanje samomora Vita Poštuvan, kjer poteka študija.
"Spomladi se je zdelo, da gre za nekaj kratkega, nekaj, kar bo minilo do poletja, zdaj pa imamo pred sabo zimo, ki ljudi ne navdaja z upanjem. Opažamo, da so ljudje v večji stiki."
Strokovna vodja telefona Samarijan Tatjana Vertačnik ugotavlja, da jih kliče več ljudi, ki imajo težave z zaposlitvijo, delom ter težave s financami. Meni, da so težave bistveno večje kot kažejo številke do zdaj sprejetih klicev. V tem hipu se vsi trudijo "vzdržati" in "preživeti".
"Ko se bodo izredne razmere umirile, se bomo lahko zares spoprijeli s posledicami. Posledice bomo občutili pozneje, dlje, kot traja kriza, večje bodo in globlje bodo zarezale."
Samomori in poskusi samomorov
Podatki glede števila samomorov, ki so jih posredovali na policiji, kažejo, da so letošnje številke primerljive s številkami v zadnjih dveh letih. Med junijem in oktobrom lani je samomor storilo 153 ljudi, v letošnjem letu 111. Ocena strokovnih delavcev je, da najhujše šele prihaja. Tudi pretekle študije nakazujejo na poslabšanje stanje. Namestnica vodje Centra za raziskovanje samomora Vita Poštuvan pravi, da so raziskovalci v državah, v katerih je bila razglašena epidemija covida-19, zaznali 30-odstotni porast samomorov ljudi, starejših od 65 let. Vzrok pa osamitev. Skrbijo tudi študije o povezavi med nezaposlenostjo in samomorilnim vedenjem. Hude stiske doživljajo tudi otroci. Mladostniki med 13. in 15. letom starosti, ki pokličejo na TOM telefon, so pred koronakrizo opozarjali na težave z vrstniki, šolo, ljubezenskimi odnosi. Toda v letošnjem letu so v ospredje prišle teme, povezane z družinskimi odnosi in duševnim zdravjem. Po analizi klicev v oktobru so ugotovili, da so prevladovale teme, povezane z odnosi s starši, depresivna stanja, osamljenost, misli na samomor, samopoškodovanje. Vodja TOM telefona Tjaša Bertoncelj opozarja na prekinitev dejavnosti v mrežah za duševno zdravje.
"Otroci, ki so imeli termine, so jim bili odpovedani, pa tudi čakalne dobe za prvo obravnavo so precej dolge. Žal imamo pri nas na TOM telefonu občutek, da so otroci in mladostniki tisti, ki jih bo koronakriza najbolj prizadela."
Kako lahko pomagamo?
Predsednica Združenja za preprečevanje samomora Anka Zavasnik meni, da bi si morali pomagati, stati drug ob drugem in se privaditi na spremenjene razmere.
"Neke tolažbe, saj bo čez mesec že bolje ali pa bo bolje za božične praznike, verjetno ne bodo najboljše, saj bomo takrat še bolj razočarani, če bodo takrat še vedno omejitve."
Prvi, na katerega se zaradi poslabšanega duševnega zdravja obrnete, naj bo vaš osebni zdravnik, ta vam bo povedal, kje vse lahko poiščete pomoč. Tu so še številni telefoni za pomoč ljudem v stiski. Zdaj deluje tudi telefon za Psihološko podporo ob epidemiji covida. Na brezplačni telefonski številki 080 51 00 strokovno pomoč ponujajo izkušeni psihologi, psihoterapevti in drugi strokovnjaki s področja duševnega zdravja. Tu je še zaupni telefon Samarijan – brezplačni 24-urni telefon za klic v duševni stiski. Telefon pa 116 123. Mladi lahko pokličejo na TOM telefon vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, med 12. in 20. uro na brezplačno številko 116 111 ali pišejo na tom@zpms.si.
4428 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Skoraj vsak dan smo priča spremembam, teh je veliko in spremembe na ljudi delujejo zelo stresno. Prihodnost je negotova, ni predvidljivosti, ni stabilnosti, občutek varnosti se hitreje poruši. V drugem valu epidemije se več ljudi sooča z občutki tesnobe, strahu in negotovosti. Večje težave imajo osebe iz ranljivih skupin. Prispevek Urške Valjavec.
Večje težave imajo ljudje iz ranljivih skupin. Med koronakrizo so se psihološke stiske povečale
Skoraj vsak dan smo priče spremembam, teh je veliko in spremembe na ljudi delujejo zelo stresno. Prihodnost je negotova … ni predvidljivosti, ni stabilnosti, občutek varnosti se hitreje poruši. V prvem valu epidemije so ljudje razlikovali štiri vrste skrbi – skrb, povezana z boleznijo, prihodnostjo, z vladnimi ukrepi in skrb, povezana s kakovostjo življenja, razlaga namestnica vodje Centra za raziskovanje samomora Vita Poštuvan, kjer poteka študija.
"Spomladi se je zdelo, da gre za nekaj kratkega, nekaj, kar bo minilo do poletja, zdaj pa imamo pred sabo zimo, ki ljudi ne navdaja z upanjem. Opažamo, da so ljudje v večji stiki."
Strokovna vodja telefona Samarijan Tatjana Vertačnik ugotavlja, da jih kliče več ljudi, ki imajo težave z zaposlitvijo, delom ter težave s financami. Meni, da so težave bistveno večje kot kažejo številke do zdaj sprejetih klicev. V tem hipu se vsi trudijo "vzdržati" in "preživeti".
"Ko se bodo izredne razmere umirile, se bomo lahko zares spoprijeli s posledicami. Posledice bomo občutili pozneje, dlje, kot traja kriza, večje bodo in globlje bodo zarezale."
Samomori in poskusi samomorov
Podatki glede števila samomorov, ki so jih posredovali na policiji, kažejo, da so letošnje številke primerljive s številkami v zadnjih dveh letih. Med junijem in oktobrom lani je samomor storilo 153 ljudi, v letošnjem letu 111. Ocena strokovnih delavcev je, da najhujše šele prihaja. Tudi pretekle študije nakazujejo na poslabšanje stanje. Namestnica vodje Centra za raziskovanje samomora Vita Poštuvan pravi, da so raziskovalci v državah, v katerih je bila razglašena epidemija covida-19, zaznali 30-odstotni porast samomorov ljudi, starejših od 65 let. Vzrok pa osamitev. Skrbijo tudi študije o povezavi med nezaposlenostjo in samomorilnim vedenjem. Hude stiske doživljajo tudi otroci. Mladostniki med 13. in 15. letom starosti, ki pokličejo na TOM telefon, so pred koronakrizo opozarjali na težave z vrstniki, šolo, ljubezenskimi odnosi. Toda v letošnjem letu so v ospredje prišle teme, povezane z družinskimi odnosi in duševnim zdravjem. Po analizi klicev v oktobru so ugotovili, da so prevladovale teme, povezane z odnosi s starši, depresivna stanja, osamljenost, misli na samomor, samopoškodovanje. Vodja TOM telefona Tjaša Bertoncelj opozarja na prekinitev dejavnosti v mrežah za duševno zdravje.
"Otroci, ki so imeli termine, so jim bili odpovedani, pa tudi čakalne dobe za prvo obravnavo so precej dolge. Žal imamo pri nas na TOM telefonu občutek, da so otroci in mladostniki tisti, ki jih bo koronakriza najbolj prizadela."
Kako lahko pomagamo?
Predsednica Združenja za preprečevanje samomora Anka Zavasnik meni, da bi si morali pomagati, stati drug ob drugem in se privaditi na spremenjene razmere.
"Neke tolažbe, saj bo čez mesec že bolje ali pa bo bolje za božične praznike, verjetno ne bodo najboljše, saj bomo takrat še bolj razočarani, če bodo takrat še vedno omejitve."
Prvi, na katerega se zaradi poslabšanega duševnega zdravja obrnete, naj bo vaš osebni zdravnik, ta vam bo povedal, kje vse lahko poiščete pomoč. Tu so še številni telefoni za pomoč ljudem v stiski. Zdaj deluje tudi telefon za Psihološko podporo ob epidemiji covida. Na brezplačni telefonski številki 080 51 00 strokovno pomoč ponujajo izkušeni psihologi, psihoterapevti in drugi strokovnjaki s področja duševnega zdravja. Tu je še zaupni telefon Samarijan – brezplačni 24-urni telefon za klic v duševni stiski. Telefon pa 116 123. Mladi lahko pokličejo na TOM telefon vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, med 12. in 20. uro na brezplačno številko 116 111 ali pišejo na tom@zpms.si.
V Sloveniji je začel delovati Center za zaščito žvižgačev
Ustavitev cepljenja s cepivom AstraZeneca v javnosti sproža številna vprašanja. Med drugim tudi to, kako bo zastoj v cepljenju vplival na epidemijo covida in na širjenje novih različic koronavirusa. Teh je vedno več tudi pri nas. Poklicali smo v Maribor - v Nacionalni laboratorij za zdravje okolje in hrano. Z vodjo oddelka za mikrobiološke raziskave dr. Majo Rupnik se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: BoBo
Slovenskemu združenju bolnikov z limfomom in levkemijo, s katero želijo zagotoviti ustrezne aparate za napredno zdravljenje nekaterim skupinam bolnikov s krvnimi raki, se pridružujejo tudi študenti Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Akciji zbiranja sredstev bo namenjen izkupiček dražbe malih črnih oblek, ki so jih pod vodstvom mentorjev fakultete ustvarili prav študenti. Gre za zaključek projekta Fenomen Chanel, ki se je začel že lani.
17. februarja je ustavna komisija državnega zbora RS na seji soglasno sprejela sklep predloga za začetek postopka za umestitev slovenskega znakovnega jezika in jezika gluhoslepih v ustavo. Kakšen je jezik gluhoslepih in kako poteka komunikacija v tem jeziku - o tem se je Petra Medved pogovarjala s sekretarko Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN Simono Gerenčer Pegan, ki je tudi strokovni vodja združenja.
Urad za seizmologijo Agencije RS za okolje je pred kratkim pripravil novo karto potresne nevarnosti Slovenije, ki bo zamenjala sedaj veljavno karto izpred dveh desetletij. Karta bo pomembna predvsem za projektante in gradbenike, ki bodo morali nove podatke upoštevati pri načrtovanju stavb. Ob tem smo preverili, kaj to pomeni za prestolnico. Ljubljanska kotlina glede na število prebivalstva, dnevne migracije, število stavb kulturnozgodovinskega pomena in potresno neodpornih stavb poleg idrijskega in posavskega velja za potresno najbolj ranljivo območje Slovenije. Na širšem območju Ljubljane so opazovalnice državne mreže od leta 2000 dalje zabeležile povprečno 36 potresov, od teh jih povprečno 5 na leto prebivalci tega območja tudi čutijo. Večina jih je šibkih, zadnji nekoliko močnejši, z magnitudo 3.1, se je zgodil oktobra 2002, z žariščem pri Brezovici pri Ljubljani. Sicer pa se iz zgodovine Ljubljana spominja zlasti dveh: tistega iz leta 1511 z epicentrom na Idrijskem in še nekoliko bolj znanega iz leta 1895, ki je dodobra vplival tudi na urbanistični razvoj Ljubljane. O potresni varnosti v prestolnici smo se pogovarjali z Robertom Kusom, vodjo Oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo pri MOL-u.
Urad za seizmologijo Agencije RS za okolje je pred kratkim pripravil novo karto potresne nevarnosti Slovenije, ki bo zamenjala sedaj veljavno karto izpred dveh desetletij. Karta bo pomembna predvsem za projektante in gradbenike, ki bodo morali nove podatke upoštevati pri načrtovanju stavb. Ob tem smo preverili, kaj to pomeni za prestolnico. Ljubljanska kotlina glede na število prebivalstva, dnevne migracije, število stavb kulturnozgodovinskega pomena in potresno neodpornih stavb poleg idrijskega in posavskega velja za potresno najbolj ranljivo območje Slovenije. Na širšem območju Ljubljane so opazovalnice državne mreže od leta 2000 dalje zabeležile povprečno 36 potresov, od teh jih povprečno 5 na leto prebivalci tega območja tudi čutijo. Večina jih je šibkih, zadnji nekoliko močnejši, z magnitudo 3.1, se je zgodil oktobra 2002, z žariščem pri Brezovici pri Ljubljani. Sicer pa se iz zgodovine Ljubljana spominja zlasti dveh: tistega iz leta 1511 z epicentrom na Idrijskem in še nekoliko bolj znanega iz leta 1895, ki je dodobra vplival tudi na urbanistični razvoj Ljubljane. O potresni varnosti v prestolnici smo se pogovarjali z Robertom Kusom, vodjo Oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo pri MOL-u.
Statistični urad republike Slovenije je objavil rezultate merilnika zaupanja potrošnikov. Iz gibanja kazalnika zaupanja potrošnikov v obdobju 2007–2020 v Sloveniji lahko razberemo, kako na zaupanje potrošnikov vplivajo gospodarski šoki. V tem obdobju smo namreč doživeli dve zgodovinski recesiji: prva je bila recesija po finančni krizi 2007–2008, druga pa, še vedno trajajoča, recesija zaradi epidemije koronavirusne bolezni. Med potrošniki je opaziti podoben pesimizem glede stanja gospodarstva v državi, kot smo ga po letu 2008. Tudi mnenje potrošnikov o trenutnem finančnem stanju v gospodinjstvu se je znižalo, a v precej manjši meri kot v prejšnji recesiji. To kaže, da so bili potrošniki v Sloveniji (tudi v EU) na to recesijo bolje pripravljeni. Na Zvezi potrošnikov Slovenije opažajo, da je epidemija spremenila marsikatero navado tudi kar se tiče potrošnje. Več Marko Rozman.
Teden možganov je globalna kampanja, ki ima za namen javnosti približati znanje o možganih in seveda tudi deliti navdušenje o tem našem neverjetnem organu. Na Prvem ga že šesto leto spoznavamo od blizu vsak četrtek zjutraj v Možganih na dlani, ki se tudi letos v skupni seriji Na valovih odnosov pridružujejo temi slovenskega Tedna možganov 2021. Kot vsako leto mu je tudi letos posvečen tretji teden v marcu, tako bodo danes ob 16h bodo otvorili virtualni dogodek, ki bo vse do petka postregel s kopico predavanj in drugih dogodkov, vse pa na temo – »Človek ni otok«. Ob tem je Mojca Delač pred mikrofon povabila vodji Gub, organizacijske skupine znotraj Slovenskega društva za nevroznanost – Sinapse, ki pripravlja Teden možganov, Kristino Kolle in Nastjo Tomat.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Vsi, ki se redno vozite skozi predor Golovec, boste v naslednjih dveh mesecih, zlasti ob prometnih konicah, zelo verjetno naleteli na zgostitve prometa in zastoje. Že lani poleti je bila uspešno zaključena sanacija in nadgradnja zahodne cevi predora Golovec, zdaj pa sledi še sanacija vzhodne. Zapore so že postavljene, dela se pričenjajo v ponedeljek. O tem, kako bo speljan promet in kaj ob zapori svetujejo pri Direkciji za avtoceste Republike Slovenije, se je Peter Močnik pogovarjal z Ulrichom Zorinom, vodjo službe za upravljanje prometa in prometne varnosti pri DARS-u:
O 60-letnici Pokala Vitranc smo spomine na to prizorišče, kjer je 6.1.1999 v smučarski anale vpisal zmago pred domačim občinstvom, na Prvem pogovarjali z Juretom Koširjem. Kot je povedal Mojci Delač, je praktično tudi sam del te zgodovine že 40 let.
Ko je Janez Janša pred letom dni prevzel vodenje 14. slovenske vlade, je napovedal povezovalno politiko, temelječo na dialogu. Jasno je bilo, da nova vlada prevzema vajeti v zahtevnem obdobju, saj smo skoraj sočasno razglasili epidemijo novega koronavirusa, o katerem je stroka vedela zelo malo ali skoraj nič. Tedaj smo na tem mestu povedali, da ima premier Janša priložnost izpolniti obljubo o povezovalni politiki, a da bodo štela dejanja. Komentar Aleš Kocjan:
Ocenjujejo, da smo v Sloveniji leta 2019 zavrgli 25.079 ton oblačil oz. 12,3 kg na prebivalca. Evropsko povprečje je nižje in znaša 11 kg na prebivalca, a čeprav upošteva tudi druge tekstilne odpadke, ne upošteva tistih, ki niso bili zbrani ločeno. Oblačila sicer predstavljajo glavnino tekstilnih odpadkov. Več o tem je povedala Katja Sreš, Ekologi brez meja.
Prvo lokomotivo iz Postojnske jame so iz muzejskega depoja Notranjskega muzeja v Postojni naložili na tovornjak in odpeljali v Ljubljano, kjer jo bo ekipa Društva ljubiteljev železnic Železna cesta, pod strokovnim vodstvom in nazorom industrijskega arheologa in nekdanjega konservatorskega svetnika dr. Tadeja Brateta, obnovila.
Pravna mreža za varstvo demokracije, ki je bila ustanovljena z namenom: s pravnim znanjem varovati demokratični , odprto, svobodno in solidarno družbo ima že od ustanovitve polne roke dela Pomaga posameznikom, ki so dobili plačilne naloge policije na podlagi odloka, ki ni bil objavljen v Uradnem listu, pomaga pisati pritožbe žrtvam policijskega nasilja, svetuje srednješolcem, ki so dobili plačilne naloge zaradi protesta ob zaprtih šolah in svetuje staršem osnovnošolcev glede obveznosti celodnevnega nošenja mask.
Dolgo časa je tudi pri nas veljal razkol med vejami ekonomske misli glede vprašanja, ali so državne pomoči gospodarstvu koristne ali stran vržen denar. Analiza ekonomista Anžeta Burgerja s Fakultete za družbene vede kaže, da so subvencije lahko prvo ali drugo, nedvomno pa imajo pozitiven učinek v recesiji. Z drugimi besedami, subvencije v kriznem času niso vprašanje ideologije, ampak del prepotrebne ekonomske politike, ki lahko pozitivno vpliva na zaposlene in podjetja. Smo v krizi vsi keynesijanci?
Gradnja druge cevi avtocestnega predora Karavanke, projekt je vreden 98,5 milijona evrov , po zapletih pri izbiri izvajalca del in spomladanskih težavah s prihodom delavcev turškega gradbinca, zdaj poteka v skladu s terminskim planom. Izkop predorske cevi, ki je na slovenski strani dolga 3,5 kilometra, je v Sloveniji stekel avgusta, trenutno pa je izkopanih dobrih 550 metrov cevi, na dan pa se predor podaljša za približno 6 do 9 metrov.
Že skoraj leto dni v naši državi kot tudi drugod po svetu živimo v izrednih razmerah, ki so spremenile naš vsakdan. Delo od doma kakor tudi šolanje na daljavo je marsikoga privedlo do odločitve, da kupi ali posodobi svojo računalniško opremo. Prodajalcem računalniške opreme se je posledično v času drugega epidemičnega vala zelo povečala spletna prodaja izdelkov, ki jih ljudje potrebujejo za delo od doma. Na prvem mestu so prenosni računalniki. Hkrati pa zaradi pridelovanja kriptovalute na tržišču primanjkuje grafičnih kartic po ugodni ceni. Več Marko Rozman.
Četrtim letnikom se je danes po več mesecih šolanja na daljavo v šolskih klopeh pridružila polovica dijakov prvih treh letnikov. Pouk je stekel po modelu C, po katerem polovice oddelkov ta teden tako nadaljujejo izobraževanje od doma, druga polovica pa je prišla v šolo. Naslednji teden se bosta skupini zamenjali. Tadeja Bizilj se je pogovarjala z dijakinjama 1. letnika Gimnazije Škofja Loka, Vito Renko in Elo Debeljak.
Na naslov varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Ilinke Todorovski je lani prispelo 2505 pritožb, mnenj, predlogov, vprašanj in tudi pohval občinstva. Število odzivov je bilo tako največje v dvanajstih letih delovanja instituta varuha pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija. Leto so sicer zaznamovali predvsem odzivi na vsebine, povezane s koronaepidemijo in zamenjavo vlade. Podrobnosti v pogovoru z varuhinjo, celotno poročilo za leto 2020 pa je dostopno na spletnih straneh RTV Slovenija.
Neveljaven email naslov