Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenska gledališča, ki so morala zaradi koronavirusa že drugič zapreti vrata, ostajajo v stiku z obiskovalci vsaj prek spleta. Na različnih spletnih straneh in youtube kanalih najdete arhivske posnetke predstav, pa tudi druge vsebine, kot so pogovori z igralci in podobno.
Slovenska gledališča med epidemijo
Slovenska gledališča, ki so morala zaradi koronavirusa že drugič zapreti vrata, ostajajo v stiku z obiskovalci vsaj prek spleta. Na različnih spletnih straneh in Youtubovih kanalih najdete arhivske posnetke predstav, pa tudi druge vsebine, kot so pogovori z igralci in podobno.
V gledališču Koper so zelo delovno preživeli poletje. Njihov Primorski poletni festival je občinstvu pod milim nebom ponudil res veliko predstav, koncertov in drugih dogodkov in tako so odigrali vse predstave, ki so jih do svojih financerjev dolžni izvesti.
"Iščemo neke nove oblike, hibridne predstave, možnosti, kako lahko naša umetnost živi na spletu." – direktorica Gledališča Koper Katja Pegan
V teh dneh je običajen delovni vrvež usahnil tudi v Slovenskem narodnem gledališču Maribor, saj so zaradi novih epidemioloških ukrepov prekinili tudi vaje članov posameznih ansamblov, ki so doslej potekale v manjših skupinah.
"Zelo težki časi so to, zame najtežji v več kot 20-letnem obdobju, odkar vodim mariborski teater." – direktor SNG Maribor Danilo Rošker.
Delamo naprej, igralci vadijo, a ne vemo, kaj nas čaka v prihodnosti, pravi direktorica in umetniška vodja MGL Barbara Hieng Samobor in dodaja - odrezani smo od najpomembnejšega - od gledalcev.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovenska gledališča, ki so morala zaradi koronavirusa že drugič zapreti vrata, ostajajo v stiku z obiskovalci vsaj prek spleta. Na različnih spletnih straneh in youtube kanalih najdete arhivske posnetke predstav, pa tudi druge vsebine, kot so pogovori z igralci in podobno.
Slovenska gledališča med epidemijo
Slovenska gledališča, ki so morala zaradi koronavirusa že drugič zapreti vrata, ostajajo v stiku z obiskovalci vsaj prek spleta. Na različnih spletnih straneh in Youtubovih kanalih najdete arhivske posnetke predstav, pa tudi druge vsebine, kot so pogovori z igralci in podobno.
V gledališču Koper so zelo delovno preživeli poletje. Njihov Primorski poletni festival je občinstvu pod milim nebom ponudil res veliko predstav, koncertov in drugih dogodkov in tako so odigrali vse predstave, ki so jih do svojih financerjev dolžni izvesti.
"Iščemo neke nove oblike, hibridne predstave, možnosti, kako lahko naša umetnost živi na spletu." – direktorica Gledališča Koper Katja Pegan
V teh dneh je običajen delovni vrvež usahnil tudi v Slovenskem narodnem gledališču Maribor, saj so zaradi novih epidemioloških ukrepov prekinili tudi vaje članov posameznih ansamblov, ki so doslej potekale v manjših skupinah.
"Zelo težki časi so to, zame najtežji v več kot 20-letnem obdobju, odkar vodim mariborski teater." – direktor SNG Maribor Danilo Rošker.
Delamo naprej, igralci vadijo, a ne vemo, kaj nas čaka v prihodnosti, pravi direktorica in umetniška vodja MGL Barbara Hieng Samobor in dodaja - odrezani smo od najpomembnejšega - od gledalcev.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Italijanska policija je pretekli teden v Pachinu na jugu Sicilije aretirala štiri mafijce, ki so načrtovali napad z avtobombo na priznanega novinarja Paola Borometija. Borrometi je zaposlen pri italijanski tiskovni agenciji Agi in velja za enega največjih poznavalcev sicilijanske organizacije Cosa Nostra. Je tudi predsednik novinarskega združenja »Articolo Ventuno«. Mafijci so se mu v preteklosti že maščevali: enkrat so ga pretepli, da ima trajno pohabljeno ramo, drugič so mu z bencinom zalili vrata doma in jih zažgali. Zadnja štiri leta živi pod strogim policijskim varstvom v Rimu. Z njim se je srečal naš dopisnik Janko Petrovec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Znanstveno raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti je sinoči v okviru prireditve Generacije znanosti že 24 . leto zapored podelil nagrade za znanstvene dosežke v preteklem letu na področju družboslovja in humanistike. Nagrado Zlati znak ZRC je letos prejel doc. dr. Žiga Kokalj z Inštituta za antropološke in prostorske študije, ki se pri svojem delu ukvarja z analizo satelitskih letalskih posnetkov zemlje, s spletno kartografijo in modeliranjem naravnih procesov, zlasti z vidika vpliva delovanja človeka na okolje.
Prvi napovedovalec vremena Pavle Jakopič nas je ob 50. rojstnem dnevu TV Dnevnika popeljal v zakulisje nastajanja prve oddaje.
Na današnji dan pred 20imi leti so se nekaj minut pred eno popoldan v Posočju močno stresla tla. Potres na velikonočno nedeljo z magnitudo 5,6 in z žariščem med dolino Lepene in Krnskim pogorjem v globini 8 kilometrov je bil najmočnejši v zadnjem stoletju na ozemlju Slovenije. Potres ni zahteval smrtnih žrtev, je pa poškodoval več kot 4.000 objektov in spodbudil spremembe v načinu opazovanja in izmenjave podatkov o potresih.
V tokratnem četrtkovem jutranjem potepu z dopnisniki se nam je na Prvem oglasil celjski dopisnik Matija Mastnak. Izvedeli mo več o predvideni uvedbi mestnega avtobsa v Celju, o cenah, trasah in predvidenih stroških, slišali mnenja meščanov o tem, pa tudi o nekaterih drugih ukrepih za izbolšanje trajne mobilnosti v tem delu Slovenije.
Šakal je vrsta, ki jo v Sloveniji šele spoznavamo, saj si je pri nas »udomačil« šele v zadnjih dveh desetletjih. Zato ni presenetljivo, da o njem vemo sorazmerno malo, še manj pa je jasno, kakšen je njegov vpliv na ekosisteme. Toda to se bo kmalu spremenilo. Na Krasu so namreč raziskovalci s telemetrično ovratnico opremili mladega šakaljega samca, ki so ga poimenovali Luka. Z njegovo pomočjo bomo tako dobili boljši vpogled v življenjske navade tega izredno previdnega štirinožnega plenilca. O šakalih se je z dr. Hubertom Potočnikom z ljubljanske Biotehniške fakultete pogovarjala Nina Slaček. Foto: Janez Tarman
Za pravosodjem so burna štiri leta, ki so jih zaznamovale zadeve Patria, Istrabenz, pa izgubljene oporoke, velika pričakovanja in malo izplena pri kaznovanju bančnega kriminala, kadrovske menjave na vrhu sodstva in tožilstva. Pravosodni minister Goran Klemenčič pravi, da so s številnimi ukrepi prispevali h krepitvi občutka pravne države. Priznava pa tudi, da je dela še veliko. V pogovoru z Jolando Lebar je naštel nekaj zadev, ki mu jih je uspelo v tem mandatu spraviti pod streho, pa tudi nekaj načrtov, ki mu jih ni uspelo uresničiti.
Slovenska antidoping organizacija SLOADO je danes pripravila strokovni dogodek »Dan čistega športa« - seminar za trenerje, lastnike fitnes centrov in udeležence rekreativnih prireditev. O poudarkih strokovne konference se je z direktorjem Slovenske antidoping organizacije Janijem Dvoršakom pogovarjal Igor Tominec.
Po novem onesnaženju potoka Tonica se je z Vrhnike oglasila dopisnica Nina Brus.
6000 slovenskih potrošnikov bo skušalo uveljaviti odškodninski zahtevek v višini kupnine avtomobila. Da so se potrošniki skupinsko organizirali, je zasluga Zveze potrošnikov Slovenije in kampanje PreVWara. S predsednico ZPS se je pogovarjala Tina Lamovšek.
Raziskovalna sredstva za uveljavljene raziskovalce, ki jih podeljuje Evropska raziskovalna agencija, so že same po sebi prestižno priznanje raziskovalcem, saj je konkurenca huda in uspešnost prijav le 12 odstotna. Predvsem pa ta sredstva omogočajo, da se raziskave tudi s finančnega vidika zastavijo bolj ambiciozno in dolgoročno, kar je v Sloveniji, kjer je znanost finančno neprestano podhranjena, še toliko bolj dragoceno. To velja tudi za uspeh raziskovalne skupine prof. Romana Jerale, ki je Evropsko raziskovalno agencijo prepričal s projektom Molekulski stroji na osnovi proteinskega origamija iz obvitih vijačnic. Gre za načrtovanje umetnih proteinov, ki se v proteinske kletke sestavljajo iz posameznih sestavnih delov v samih celicah in obetajo številne možnosti uporabe. To je tudi prvi projekt za Slovenijo s področja ved o življenju. S prof. dr. Romanom Jeralo se je pogovarjala Nina Slaček.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Izsek iz Nočnega obiska s Simonom Koblarjem, raziskovalcem na urbanističnem inštitutu RS.
Izsek iz Nočnega obiska s Simonom Koblarjem, raziskovalcem na Urbanističnem inštitutut RS.
Kdaj ste nazadnje na roke napisali pismo? Si opomnike zapisali s (kemičnim) svinčnikom na papir in ne v pametni telefon? Je tipkanje oz. pisanje na računalnik, tablico ali telefon tudi pri vas že nadomestilo pisanje na roko? Ta in sorodna vprašanja smo v nedeljskem jutru na Prvem zastavili našim poslušalcem.
Zakaj ima pismo ali sporočilo, napisano na roko, poseben čar? Odgovarja mag. Marjana Jazbec, predsednica Društva Radi pišemo z roko.
Neveljaven email naslov