Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Včeraj je bilo v naši državi potrjenih več kot 1300 okužb z novim koronavirusom, testiranih je bilo nekaj manj kot 5600 ljudi. Smo pa imeli spet rekordno številko umrlih s covidom-19. Rast okužb je ustavljena, a do kakšnega občutnega zmanjšanja še vedno ne pride, kljub temu da so zdaj že dober teden v veljavi ukrepi, s katerimi je praktično ustavljeno javno življenje. Če nekoliko poenostavimo, oblasti še vedno za to krivijo ljudi, češ, da se ne držimo ukrepov in navodil, s prstom kažejo še na medije, opozicijo, nekatere javne osebnosti. Da bi bilo z ukrepi, načinom njihovega sprejemanja in predstavljanja morda kaj narobe, še nismo slišali.
Kaj pa kažejo meritve razpoloženja državljanov, povezana s sprejemanjem omejitev, posledicami epidemije in protikoronskimi ukrepi? Percepcija ukrepov in posledic je namreč še kako pomembna za načrtovanje teh ukrepov. Agencija Valicon že od vsega začetka redno spremlja oz. meri razpoloženje ob epidemiji in potezah oblasti v zvezi s tem. O tem, kakšni so trendi, več v pogovoru z Andražem Zorkom.
Raziskava Valicona: kaj kažejo meritve razpoloženja državljanov, povezanega z epidemijo in ukrepi?
Do kakšnega občutnega zmanjšanja okužb s koronavirusom pri nas še vedno ni prišlo, čeprav že nekaj časa veljajo ukrepi, s katerimi je tako rekoč ustavljeno javno življenje. Oblasti za slabo stanje krivijo ljudi, češ da se ne držimo ukrepov in navodil, s prstom kažejo še na medije, opozicijo, nekatere javne osebnosti. Da bi bilo z ukrepi, načinom njihovega sprejemanja in predstavljanja morda kaj narobe, še nismo slišali.
Kaj pa kažejo meritve razpoloženja državljanov, povezanega s sprejemanjem omejitev, posledicami epidemije in protikoronskimi ukrepi? Percepcija ukrepov in posledic je namreč še kako pomembna za načrtovanje teh ukrepov. Agencija Valicon že od vsega začetka redno spremlja oz. meri razpoloženje ob epidemiji in potezah oblasti v zvezi s tem. O tem, kakšni so trendi, v pogovoru z Andražem Zorkom.
"Na začetku julija smo izmerili prvi vrh v označevanju osebnega počutja kot negativnega ... Takrat je prvič več kot polovica izbrala negativne možnosti, na primer da je naporno, utrujajoče, celo kaotično na trenutke. Od takrat naprej se razmere niso izboljšale, poslabšala pa se je seveda v drugi polovici oktobra, ko je že več kot dve tretjini ljudi poročalo o teh negativnih občutkih."
Ljudje že čutijo tudi ekonomske posledice, optimizma ni. In čeprav je cepivo lahko rešitev, ljudje niso pretirano navdušeni nad cepljenjem, kaže Valiconova raziskava.
"Petindvajset odstotkov ljudi je izjavilo, da se zagotovo ne bodo cepili, še dodatnih 31 odstotkov se jih verjetno ne bo cepilo. Večina zato, ker ne zaupajo cepivu in se bojijo stranskih učinkov."
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Včeraj je bilo v naši državi potrjenih več kot 1300 okužb z novim koronavirusom, testiranih je bilo nekaj manj kot 5600 ljudi. Smo pa imeli spet rekordno številko umrlih s covidom-19. Rast okužb je ustavljena, a do kakšnega občutnega zmanjšanja še vedno ne pride, kljub temu da so zdaj že dober teden v veljavi ukrepi, s katerimi je praktično ustavljeno javno življenje. Če nekoliko poenostavimo, oblasti še vedno za to krivijo ljudi, češ, da se ne držimo ukrepov in navodil, s prstom kažejo še na medije, opozicijo, nekatere javne osebnosti. Da bi bilo z ukrepi, načinom njihovega sprejemanja in predstavljanja morda kaj narobe, še nismo slišali.
Kaj pa kažejo meritve razpoloženja državljanov, povezana s sprejemanjem omejitev, posledicami epidemije in protikoronskimi ukrepi? Percepcija ukrepov in posledic je namreč še kako pomembna za načrtovanje teh ukrepov. Agencija Valicon že od vsega začetka redno spremlja oz. meri razpoloženje ob epidemiji in potezah oblasti v zvezi s tem. O tem, kakšni so trendi, več v pogovoru z Andražem Zorkom.
Raziskava Valicona: kaj kažejo meritve razpoloženja državljanov, povezanega z epidemijo in ukrepi?
Do kakšnega občutnega zmanjšanja okužb s koronavirusom pri nas še vedno ni prišlo, čeprav že nekaj časa veljajo ukrepi, s katerimi je tako rekoč ustavljeno javno življenje. Oblasti za slabo stanje krivijo ljudi, češ da se ne držimo ukrepov in navodil, s prstom kažejo še na medije, opozicijo, nekatere javne osebnosti. Da bi bilo z ukrepi, načinom njihovega sprejemanja in predstavljanja morda kaj narobe, še nismo slišali.
Kaj pa kažejo meritve razpoloženja državljanov, povezanega s sprejemanjem omejitev, posledicami epidemije in protikoronskimi ukrepi? Percepcija ukrepov in posledic je namreč še kako pomembna za načrtovanje teh ukrepov. Agencija Valicon že od vsega začetka redno spremlja oz. meri razpoloženje ob epidemiji in potezah oblasti v zvezi s tem. O tem, kakšni so trendi, v pogovoru z Andražem Zorkom.
"Na začetku julija smo izmerili prvi vrh v označevanju osebnega počutja kot negativnega ... Takrat je prvič več kot polovica izbrala negativne možnosti, na primer da je naporno, utrujajoče, celo kaotično na trenutke. Od takrat naprej se razmere niso izboljšale, poslabšala pa se je seveda v drugi polovici oktobra, ko je že več kot dve tretjini ljudi poročalo o teh negativnih občutkih."
Ljudje že čutijo tudi ekonomske posledice, optimizma ni. In čeprav je cepivo lahko rešitev, ljudje niso pretirano navdušeni nad cepljenjem, kaže Valiconova raziskava.
"Petindvajset odstotkov ljudi je izjavilo, da se zagotovo ne bodo cepili, še dodatnih 31 odstotkov se jih verjetno ne bo cepilo. Večina zato, ker ne zaupajo cepivu in se bojijo stranskih učinkov."
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, na katerem ekipe študentov razvijejo in predstavijo inovativne živilske izdelke, ki morajo biti eko-inovacija v vsaj eni dimenziji razvoja. Tekmovanje torej študente spodbuja, da razmišljajo širše ter že pri razvoju upoštevajo trajnostni vidik, ki je v današnjem času ključnega pomena. Na jubilejnem 15. tekmovanju so slavile zelenjavne omake PestoArt, drugo mesto je zasedel zamrznjen desert G(r)ozdni prijatelj, tretje mesto pa napitek Whey'licious. Kaj tovrstna tekmovanja prinesejo sodelujočim študentom, kako inovativni so in zakaj so letos tekmovanje razširili še na dijake, so nam pojasnili dva od nagrajenih študentov in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije.
V Črni gori te dni potekajo posvetovanja o novi vladi, ki jo morajo sestaviti po junijskih volitvah. Najverjetnejši mandatar Milojko Spajić iz gibanja Evropa zdaj je že prej zavrnil sodelovanje s socialisti, s katerimi bi sicer lahko oblikovali jasno večino, potrebno za reforme na evropski poti. Na njej je država zadnja tri leta povsem zastala. Kot pravi nekdanji predsednik države Milo Đukanović, ki je po porazu na predsedniških volitvah odstopil tudi kot vodja socialistov, je to posledica protievropske politike, v rokah katere se je znašla Črna gora. "Ta oblast služi interesom politike Beograda, torej velikosrbskim interesom v Črni gori in s tem poredno interesom ruskim imperialnim interesom," je prepričan. Z njim se je pogovarjal naš dopisnik z Balkana Boštjan Anžin.
Zveza organizacij pacientov ocenjuje, da je povečanje čakalnih dob v zadnjem mesecu znak, da kljub odstopu ministra Daniela Bešiča Loredana ne smemo prekiniti procesa reforme zdravstva. Izpostavlja tri elemente, ki vplivajo na dolžino čakalnih dob, to so merjenje kakovosti in varnosti, poudarek na osebni obravnavi na primarni ravni in večja pooblastila direktorjem zdravstvenih zavodov. To so tudi osnovni nujni ukrepi zdravstvene reforme. To bi prineslo več zdravja pacientom in prebivalstvu nasploh, v pogovoru s Heleno Lovinčič pojasnjuje generalni sekretar zveze in član Strateškega sveta pri premierju Golobu, Gregor Cuzak.
Neveljaven email naslov