Po nekaterih ocenah v drugem valu epidemije od doma dela le okoli 30% zaposlenih, spomladi naj bi od doma delalo okoli 70% delojemalcev. Delo od doma resda občutno zmanjša tveganje za okužbo z novim kornavirusom – toda tudi pri delu od doma so se pokazale določene pomanjkljivosti.

Neopredeljen prosti čas, stalna razpoložljivost, moteči elementi domačega okolja, uporaba lastnih sredstev za službo, socialna distanciranost, prezentizem so slabe strani dela od doma.

Nova, resda »domača« pisarna, vodja in neprijetni sodelavci daleč stran in le nekaj trenutkov do službe – tako privlačno in vabljivo v začetku deluje delo od doma. Toda – po več tednih dela od doma se pokažejo pomanjkljivosti – neopredeljen delovni čas, stalna razpoložljivost, moteči elementi domačega okolja, uporaba lastnih sredstev za službene namene, socialna distanciranost. Povečala so se psihosocialna tveganja – torej stres, izgorelost, prezentizem – o tem pojavu govorimo ko delavec, kljub temu da je bolan, dela. Predstavnik ministrstva za delo Nikolaj Petrišič:

"Če smo malo nahodni, sedaj nikakor ne bi šli v službo; sedaj pa bomo kljub temu, da smo bolni delali in opravljali delo na domu."

Nove tehnologije na eni strani omogočajo hitrejše in enostavnejše opravljanje delovnih nalog, na drugi strani pa smo zaradi njih nenehno vpeti v delo opozori profesorica in raziskovalka Aleksandra Kanjuo Mrčela
Raziskovalci govorijo o epidemiji nadurnega dela, o kulturi popolne dostopnosti, o spletnem suženjstvu, o tem da se spreminjamo v hibridno biološka tehnološka bitja.

Med največje izzive sodi nenehna dosegljivost – zato bi bila pravica do odklopa nujna. Po definiciji Eurofonda gre za pravico delavca, da po delu izklopi tehnološke naprave, brez posledic, če ne odgovarja delodajalcu. Na ravni Unije pravica še ni vpeljana, so jo pa sprejele štiri države EU.

Se je pa delo od doma izkazalo kot najbolj uspešen ukrep v boju zoper širjenje virusa. Delo namreč najbolj prispeva k povprečnemu številu kontaktov na prebivalca na dan. Poleg tega se je v trenutni krizi pokazala priložnost, da vplivamo na vzorce dnevne mobilnosti, pravi Matej Ogrin, geograf z ljubljanske Filozofske fakultete:

"Avtocestna infrastruktura taka, kot je, je pač dejstvo in zelo težko upravljamo prometne tokove v tranzitu, težko odločamo o tem, kdaj in kako se bodo narodi okoli nas v destinacije preko slovenskega ozemlja peljali na morje ali kako bodo prometni tovorni tokovi potekali čez Slovenijo. Inštrumenti prometne politike, ki so v naših rokah, pa je vpliv na dnevno mobilnost vseh nas. V šolo, na delovna mesta. In tu lahko naredimo veliko v kratkem času."

Podatki, ki jih zbirajo na direkciji za infrastrukturo, sicer kažejo, da se je v času epidemije prometna obremenitev izredno zmanjšala. Če si ogledamo vpadnice okoli Ljubljane, je bilo zadnji teden oktobra v primerjavi s prvim tednom tega meseca za trideset do štirideset odstotkov manj prometa, vsaj del tega tudi na račun dela od doma. Na nekaterih merilnih mestih je očitna razlika tudi med prvim mesecem septembra in prvim mesecem oktobra, ko še ni bilo vseh ostalih omejitev gibanja in so bile šole odprte. Zdaj imamo priložnost, da začnemo reševati še drugo težavo, namreč zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, ki so v prometu le med letoma 2005 in 2018 so narasli za tretjino. Slovenija ima glede tega tudi vse strožje mednarodne obveze.