Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po nekaterih ocenah v drugem valu epidemije od doma dela le okoli 30% zaposlenih, spomladi naj bi od doma delalo okoli 70% delojemalcev. Delo od doma resda občutno zmanjša tveganje za okužbo z novim kornavirusom – toda tudi pri delu od doma so se pokazale določene pomanjkljivosti.
Neopredeljen prosti čas, stalna razpoložljivost, moteči elementi domačega okolja, uporaba lastnih sredstev za službo, socialna distanciranost, prezentizem so slabe strani dela od doma.
Nova, resda »domača« pisarna, vodja in neprijetni sodelavci daleč stran in le nekaj trenutkov do službe – tako privlačno in vabljivo v začetku deluje delo od doma. Toda – po več tednih dela od doma se pokažejo pomanjkljivosti – neopredeljen delovni čas, stalna razpoložljivost, moteči elementi domačega okolja, uporaba lastnih sredstev za službene namene, socialna distanciranost. Povečala so se psihosocialna tveganja – torej stres, izgorelost, prezentizem – o tem pojavu govorimo ko delavec, kljub temu da je bolan, dela. Predstavnik ministrstva za delo Nikolaj Petrišič:
"Če smo malo nahodni, sedaj nikakor ne bi šli v službo; sedaj pa bomo kljub temu, da smo bolni delali in opravljali delo na domu."
Nove tehnologije na eni strani omogočajo hitrejše in enostavnejše opravljanje delovnih nalog, na drugi strani pa smo zaradi njih nenehno vpeti v delo opozori profesorica in raziskovalka Aleksandra Kanjuo Mrčela
Raziskovalci govorijo o epidemiji nadurnega dela, o kulturi popolne dostopnosti, o spletnem suženjstvu, o tem da se spreminjamo v hibridno biološka tehnološka bitja.
Med največje izzive sodi nenehna dosegljivost – zato bi bila pravica do odklopa nujna. Po definiciji Eurofonda gre za pravico delavca, da po delu izklopi tehnološke naprave, brez posledic, če ne odgovarja delodajalcu. Na ravni Unije pravica še ni vpeljana, so jo pa sprejele štiri države EU.
Se je pa delo od doma izkazalo kot najbolj uspešen ukrep v boju zoper širjenje virusa. Delo namreč najbolj prispeva k povprečnemu številu kontaktov na prebivalca na dan. Poleg tega se je v trenutni krizi pokazala priložnost, da vplivamo na vzorce dnevne mobilnosti, pravi Matej Ogrin, geograf z ljubljanske Filozofske fakultete:
"Avtocestna infrastruktura taka, kot je, je pač dejstvo in zelo težko upravljamo prometne tokove v tranzitu, težko odločamo o tem, kdaj in kako se bodo narodi okoli nas v destinacije preko slovenskega ozemlja peljali na morje ali kako bodo prometni tovorni tokovi potekali čez Slovenijo. Inštrumenti prometne politike, ki so v naših rokah, pa je vpliv na dnevno mobilnost vseh nas. V šolo, na delovna mesta. In tu lahko naredimo veliko v kratkem času."
Podatki, ki jih zbirajo na direkciji za infrastrukturo, sicer kažejo, da se je v času epidemije prometna obremenitev izredno zmanjšala. Če si ogledamo vpadnice okoli Ljubljane, je bilo zadnji teden oktobra v primerjavi s prvim tednom tega meseca za trideset do štirideset odstotkov manj prometa, vsaj del tega tudi na račun dela od doma. Na nekaterih merilnih mestih je očitna razlika tudi med prvim mesecem septembra in prvim mesecem oktobra, ko še ni bilo vseh ostalih omejitev gibanja in so bile šole odprte. Zdaj imamo priložnost, da začnemo reševati še drugo težavo, namreč zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, ki so v prometu le med letoma 2005 in 2018 so narasli za tretjino. Slovenija ima glede tega tudi vse strožje mednarodne obveze.
4524 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Po nekaterih ocenah v drugem valu epidemije od doma dela le okoli 30% zaposlenih, spomladi naj bi od doma delalo okoli 70% delojemalcev. Delo od doma resda občutno zmanjša tveganje za okužbo z novim kornavirusom – toda tudi pri delu od doma so se pokazale določene pomanjkljivosti.
Neopredeljen prosti čas, stalna razpoložljivost, moteči elementi domačega okolja, uporaba lastnih sredstev za službo, socialna distanciranost, prezentizem so slabe strani dela od doma.
Nova, resda »domača« pisarna, vodja in neprijetni sodelavci daleč stran in le nekaj trenutkov do službe – tako privlačno in vabljivo v začetku deluje delo od doma. Toda – po več tednih dela od doma se pokažejo pomanjkljivosti – neopredeljen delovni čas, stalna razpoložljivost, moteči elementi domačega okolja, uporaba lastnih sredstev za službene namene, socialna distanciranost. Povečala so se psihosocialna tveganja – torej stres, izgorelost, prezentizem – o tem pojavu govorimo ko delavec, kljub temu da je bolan, dela. Predstavnik ministrstva za delo Nikolaj Petrišič:
"Če smo malo nahodni, sedaj nikakor ne bi šli v službo; sedaj pa bomo kljub temu, da smo bolni delali in opravljali delo na domu."
Nove tehnologije na eni strani omogočajo hitrejše in enostavnejše opravljanje delovnih nalog, na drugi strani pa smo zaradi njih nenehno vpeti v delo opozori profesorica in raziskovalka Aleksandra Kanjuo Mrčela
Raziskovalci govorijo o epidemiji nadurnega dela, o kulturi popolne dostopnosti, o spletnem suženjstvu, o tem da se spreminjamo v hibridno biološka tehnološka bitja.
Med največje izzive sodi nenehna dosegljivost – zato bi bila pravica do odklopa nujna. Po definiciji Eurofonda gre za pravico delavca, da po delu izklopi tehnološke naprave, brez posledic, če ne odgovarja delodajalcu. Na ravni Unije pravica še ni vpeljana, so jo pa sprejele štiri države EU.
Se je pa delo od doma izkazalo kot najbolj uspešen ukrep v boju zoper širjenje virusa. Delo namreč najbolj prispeva k povprečnemu številu kontaktov na prebivalca na dan. Poleg tega se je v trenutni krizi pokazala priložnost, da vplivamo na vzorce dnevne mobilnosti, pravi Matej Ogrin, geograf z ljubljanske Filozofske fakultete:
"Avtocestna infrastruktura taka, kot je, je pač dejstvo in zelo težko upravljamo prometne tokove v tranzitu, težko odločamo o tem, kdaj in kako se bodo narodi okoli nas v destinacije preko slovenskega ozemlja peljali na morje ali kako bodo prometni tovorni tokovi potekali čez Slovenijo. Inštrumenti prometne politike, ki so v naših rokah, pa je vpliv na dnevno mobilnost vseh nas. V šolo, na delovna mesta. In tu lahko naredimo veliko v kratkem času."
Podatki, ki jih zbirajo na direkciji za infrastrukturo, sicer kažejo, da se je v času epidemije prometna obremenitev izredno zmanjšala. Če si ogledamo vpadnice okoli Ljubljane, je bilo zadnji teden oktobra v primerjavi s prvim tednom tega meseca za trideset do štirideset odstotkov manj prometa, vsaj del tega tudi na račun dela od doma. Na nekaterih merilnih mestih je očitna razlika tudi med prvim mesecem septembra in prvim mesecem oktobra, ko še ni bilo vseh ostalih omejitev gibanja in so bile šole odprte. Zdaj imamo priložnost, da začnemo reševati še drugo težavo, namreč zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, ki so v prometu le med letoma 2005 in 2018 so narasli za tretjino. Slovenija ima glede tega tudi vse strožje mednarodne obveze.
Prebujamo z nadmorske višine 1080 metrov. V živo od 5.00 do 12.00!
Ob obveznem izpolnjevanju pogojev PCT se številnim zaposlenim zastavlja vprašanje, kaj lahko delodajalec od njih zahteva in kakšne ukrepe lahko ob neizpolnjevanju teh pogojev sproži zoper njih. Kot pojasnjuje pravnik Miha Šepec iz mariborske pravne fakultete, je testiranje lahko obvezno za dejavnosti, v katerih so zaposleni v stiku z ljudmi, stroške testiranj, ki morajo potekati v delovnem času, mora nosit delodajalec, če zaposleni redno zavrača testiranje, pa je lahko to v skrajnem primeru tudi razlog za odpoved delovnega razmerja.
Po tem, ko so talibani v Afganistanu minuli konec tedna prevzeli oblast v državi, se nadaljujejo prizadevanja za evakuacijo oseb, ki so delovale v okviru različnih zahodnih inštitucij na tem ozemlju. Med temi je tudi Ustanova za krepitev človekove varnosti ITF. Preobrat na oblasti je zaustavil njihovo pomembno delo v Afganistanu, odstranjevanje eksplozivnih sredstev. Z vodjo začasne implementacijske pisarne v Afganistanu Romanom Turšičem se je pogovarjala Rajka Pervanje.
Predstavniki ministrstev za izobraževanje in zdravje ter NIJZ-ja so danes ravnateljem vrtcev, osnovnih in srednjih šol predstavili potek pouka v bližajočem se novem šolskem letu. Glavni novosti sta, da bo pouk potekal po modelu B, torej z vsemi učenci v šolskih klopeh in da bo treba tudi na področju izobraževanja upoštevati PCT pogoj. A ravnatelji s pojasnili niso bili zadovoljni, odgovorov na konkretna vprašanja še vedno niso dobili.
Letošnje olimpijske igre so za nami, prav kmalu bomo stiskali pesti še za naše paraolimpijce v Tokiu. Na Prvem pa smo se spomnili na neke druge olimpijske igre in na bele lepotce na štirih nogah, ki izvirajo prav iz Slovenije. Vrnili smo se skoraj štiri desetletja v preteklost, v leto 1984, ko so naši lipicanci in njihovi jahači takrat še pod jugoslovansko zastavo nastopili na olimpijskih igrah v Los Angelesu in osvojili ekipno 10. mesto. To je še vedno najvidnejši rezultat slovenskih jahačev na olimpijskih igrah - ne le v dresurnem jahanju, ampak v vseh konjeniških disciplinah. Prav tako je bil to eden redkih olimpijskih nastopov lipicancev nasploh. Uspel je zaradi neomajne volje celotne ekipe, več o tem lahko preberete v knjigi Čudež leta 1984, ki je pred kratkim izšla pri založbi PANB d.o.o., s podporo Kobilarne Lipica, Konjeniške zveze Slovenije in Združenja rejcev lipicanca Slovenije. Avtor knjige Vito Avguštin nam je povedal, kako je knjiga nastajala in zakaj je bil prav ta dogodek leta 1984 tako pomemben.
Javne Univerze v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem še vedno nimajo urejenih akreditacij, ki so pogoj za njihovo nemoteno delovanje. Zataknilo naj bi se pri pogojih za vpis poklicnih maturantov, ki imajo za vpis na univerzitetne programe strožje pogoje kot splošni maturanti. Problematičen naj bi bil 38. člen zakona o visokem šolstvu, ki govori o pogojih za vpis na študijske programe. Ta se sicer ne spreminja, a si ga Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis) zdaj razlaga drugače kot doslej, pojasnjuje Tomaž Deželan z rektorata Univerze v Ljubljani.
Zgodba o Bratonskem pilu je naslov nocojšnje radijske igre, ki bomo lahko premierno slišali ob 21.05 na Prvem. Gre za igro v pristni prekmurščini avtorice Tamare Matevc. Slišali bomo napeto ljudsko kriminalko, ki je zaradi preprostega jezika ob pozornem poslušanju razumljiva tudi za poslušalce iz drugih slovenskih narečnih okolij. O igri in njenem nastanku smo se pogovarjali z dramaturginjo Vilmo Štritof, režiserko Ano Krauthaker in igralcem Evgenom Carjem.
Januarja 2010 je Haiti porušil potres z močjo 7. stopnje po Richterjevi lestvici. Državo je popolnoma uniči, umrlo je 230 000 ljudi, gmotna škoda je bila ogromna. Desetletje po potresu je razrušen Haiti prizadel nov potres.
V Oglarski deželi na Dolah pri Litiji, v osrčju Posavskega hribovja, so na oglarski domačiji pri Medvedovih prižgali kopo rekorderko. Trenutno največjo kopo, ne le v Sloveniji, temveč tudi v Evropi, morda celo na svetu, za katero so uporabili dobrih 300 kubičnih metrov lesa in bo čez dobre tri tedne dala okrog 30 ton oglja. Kdor pozna »običajne« oglarske kope, bo priznal, da gre za veličastno kopo, v katero je vloženega ogromno dela in časa, zatrjuje Karmen Štrancar Rajevec, ki je kopo in oglarje na Dolah obiskala.
Radijski program s 1181 metrov nadmorske višine. Od 5h do 12h.
Medtem ko se predvsem južnoevropske države zadnje tedne borijo s hudo vročino, sušo in požari, so nekatere države Srednje in Zahodne Evrope nedolgo nazaj prizadele hude poplave. Med njimi je tudi Belgija. Mojca Širok, dopisnica naše nacionalne radiotelevizijske hiše, se je oglasila z območja vzhodne Belgije, ki je bilo v julijskih poplavah, natančneje med prvim valom 15.7., torej pred enim mesecem, najbolj prizadeto. Škodo tam ocenjujejo na več kot milijardo in pol evrov. Preverili smo, kakšne so razmere tam po enem mesecu od katastrofe, kako poteka sanacija, kakšno pomoč je prizadetim v poplavah zagotovila belgijska vlada in ali se bodo lahko ljudje kmalu vrnili domov.
Na Prvem programu Radia Slovenija med šolskim letom za starejše osnovnošolce pripravljamo radijske novinarske delavnice, na katerih se spoznajo z delom v medijih in se tudi sami preizkusijo v vlogi novinarjev in voditeljev. Ker so šolarji sedaj na počitnicah, jih je naša ekipa uredništva programa za mlade obiskala na taboru ZPM Ljubljana Moste Polje v Kranjski Gori. Mlade novinarje bodo tam seznanili z radijskim novinarskim delom, snemanjem in montažo prispevkov in to ne samo skozi teorijo, temveč predvsem skozi prakso. Kako potekajo priprave in kako delo na taboru sicer, nam povedo že danes, v sobotni oddaji Hudo! pa bodo pred mikrofon povabili zanimive sogovornike, slišali, kakšna vprašanja so zastavili znanima glasbenikoma, za mlade poslušalce pripravili nagradna vprašanja in izbrali dobro glasbo.
V Dobravi pri Škocjanu se je zaključila mednarodna delavnica, del projekta Naprej k zemlji, ki poteka v okviru programa Erasmus+. Praktično delavnico gradnje iz zemlje, kjer so udeleženke in udeleženci izdelali nova tla v nekdanjem hlevu, je obiskala Martina Tita Mayer.
12. avgusta obeležujemo mednarodni dan mladih. Da mladi potrebujejo dan, ko pozornost namenimo izzivom, s katerimi se soočajo, in da opozarjamo na pomembno vlogo mladih v družbi, je leta 1999 sklenila Organizacija združenih narodov. Tema letošnjega dneva je preoblikovanje prehranskega sistema, pri nas ga bodo mladi izkoristili za to, da opozorijo na izzive in težave, s katerimi se soočajo in ki jih je korona kriza še poglobila. To kaže tudi raziskava Mladina 2020, ki razkriva položaj mladih v Sloveniji. Ta je po mnenju raziskovalcev s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru in Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani sladko-grenek. Po eni strani so mladi vedno bolj v primežu individualizacije, v primerjavi z letom 2010 so bolj avtonomni, odgovorni, ustvarjalni, zdravo živijo, prej se odseljujejo od doma, manj računajo na pomoč staršev in družbe pri reševanju stanovanjskega vprašanja, bolj so fleksibilni in pripravljeni na selitev zaradi zaposlitve, med njimi je manj brezposelnih, politično so bolj angažirani – in sicer v neinstitucionalnih oblikah politikah in kot potrošniki, zelo so trajnostno naravnani in odgovorni do okolja. Po drugi strani pa se je močno poslabšalo njihovo duševno zdravje, občutijo več stresa, negotovosti zaradi prekarnih oblik dela in tudi osamljenosti, strahu pred brezposelnostjo in skrbi pri reševanju stanovanjskega vprašanja kot generacije pred njimi. Za Slovenijo je še vedno značilna segmentacija trga dela in mladim zelo neprijazen trg nepremičnin. Kaj mladi na svoj dan sporočajo odraslim, pa izvemo v pogovoru Špele Šebenik z dvema mladima sogovornikoma.
Po lanskih potresih v Petrinji in Zagrebu na Hrvaškem se je vrstilo mnogo opozoril, da bi bil potres podobne jakosti lahko usoden za več stavb v Ljubljani. Čeprav potresov ne moremo napovedati, si pri njihovem okvirnem napovedovanju pomagajo s potresno karto, a tudi karto spremljajo negotovosti. Strokovnjak na področju strukturne geologije, aktivne tektonike in potresne nevarnosti Jure Atanackov: “Najverjetneje je, da se bo naslednji potres zgodil tam, kjer se v zgodovini oziroma od kar jih beležimo, ni zgodil. In ravno to negotovost pokriva geološki vnos. Torej, da vemo, kje so strukture, ki bi lahko potencialno generirale te potrese in jih potem obravnavamo kot možne bodoče lokacije potresov.”
Nocoj se začne festival EDO, filmski festival o mestih, urbanosti in arhitekturi. Letos se bo festival odvil v petih dneh, prizorišče vseh projekcij pa bo Krater – produkcijski prostor na lokaciji mirujočega gradbišča za Bežigradom v Ljubljani. Več v prispevku Martina Tita Mayer.
Do 16. avgusta poteka oddaja prijav za vpis v študentske domove. V prihodnjih dneh tako študente, ki s tem odlašajo, čaka še nekaj poletne birokracije.
6. avgusta pred 150 leti je umrl vse prevečkrat spregledani narodni buditelj, pesnik, skladatelj, dramatik in politik Miroslav Vilhar. Rodil se je leta 1818, v premožni družini, v Planini pri Rakeku, zato so mu starši lahko omogočili študij v Gradcu, ki pa ga ni prav preveč resno jemal, zato ga je oče poklical domov, ga oženil in mu poklonil grad Kalc v bližini Pivke. Tam je prirejal čitalniške večere, pisal, pesnil in organiziral tudi vseslovenski tabor. Vilhar je bil eden prvih književnikov, ki je začel pisati v slovenskem jeziku. Rojakom je skušal dopovedati, naj se ne sramujejo svojega slovenstva. Pri njem so se shajali rodoljubi od blizu in daleč. "Napisal je pesmi, ki so ponarodele: Lipa zelenela je, Zagorski zvonovi, Po jezeru ... Slednjo kar med vožnjo po blejskem jezeru," nam je med drugim o Miroslavu Vilharju povedal daljni sorodnik in raziskovalec rodbine Matjaž Vilhar.
Veliko prebivalcev socialnovarstvenih zavodov, kamor spadajo tudi domovi starejših in varstveno delovni centri, zaradi takšnih ali drugačnih omejitev ne morejo koristiti takoimenovanih Bonov21. Skupnost socialnih zavodov Slovenije je zato pozvala ponudnike, naj svoje storitve približajo stanovalcem s prihodom v njihovo okolje. Ob tem se je pojavila težava tehnične narave, kako koristiti bone na terenu. Rene Markič se je o tem pogovarjal sekretarjem Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Denisom Sahernikom in predsednikom sekcije za gostinstvo in turizem na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije Blažem Cvarom. Prispevek Reneja Markiča.
Neveljaven email naslov