V Matenji vasi pri Postojni že tri leta in pol deluje pro bono zobna ambulanta, ki jo vodi upokojeni zobozdravnik dr. Želimir Božić. Dobrodelnost in prostovoljstvo, pravi, mu prinašata veliko zadovoljstva in ga izpolnjujeta. Z njim se je pogovarjala Sabrina Mulec.

Prva pro bono zobozdravstvena ambulanta v Matenji vasi pri Postojni

V Matenji vasi pri Postojni že tri leta in pol deluje pro bono zobna ambulanta, ki jo vodi upokojeni zobozdravnik dr. Želimir Božić. Za odprtje ambulante se je odločil po upokojitvi, v tem času pa je do novega nasmeška, brezplačno, pomagal okrog 140-im pacientom, ki so ga obiskali 55-krat. Ambulanta, v katero paciente napotuje postojnski Center za socialno delo, večinoma prihajajo iz občin Postojna in Pivka, pomaga pa tudi prosilcem za azil.

Dobrodelnost in prostovoljstvo mi prinašata veliko zadovoljstva in me izpolnjujeta. Ko sem še delal, sem opazil, da nekateri ljudje enostavno nehajo prihajati. Ko malo analiziraš in poizveduješ, vidiš, da gre za finančno stisko in ko je treba plačati, jih ni več.

Največja težava je bila ugotoviti, kdo je upravičen do pro bono storitve, zato se je povezal z občinama Postojna in Pivka in Centrom za socialno delo. Slednji ima vse potrebne podatke, da k njemu, z naročilnico, napoti tiste, ki njegovo pomoč zares potrebujejo.

Ta naročilnica je veljavna šest mesecev, tako da lahko v tem času poskrbim za popolno popravilo zobovja. Po potrebi naročilnico podaljšajo. Sodelujem tudi z Združenjem za promocijo prostovoljstva - Slovensko filantropijo, prihajajo prosilci za azil.

Presenetilo ga je, da se k njemu zatečejo mlajši in predvsem ljudje v srednjih letih.

Imeli smo nekaj primerov ljudi, ki so bili aktivni iskalci zaposlitve. Iz takih poklicev, kot sta, na primer, gostinstvo in trgovina, kjer s škrbastim zobovjem težko dobiš službo. Ko sem jim ga uredil, so dobili tudi zaposlitev. Uspelo jim je torej, da so izšli iz zaprtega kroga in napredovali. In v tem je smisel. Nikoli ne bom pozabil skupinice, ki se je, vsa hvaležna, po končanem zdravljenju prišla pokazat na Center za socialno delo.

Na začetku so načrtovali le zdravljenje zob, kasneje, ko je prišlo nekaj donacij, pa je izpeljal tudi nekaj protetičnih storitev.

Dela v svoji ordinaciji, večkrat pa se zgodi, da kakšno stvar financira tudi sam. Nekaj materiala so mu donirali nekdanji dobavitelji, občini prispevata za vodo in elektriko.

Izračunal sem, da sem v prvem letu in pol ali dveh brezplačno opravil toliko storitev, da bi zanje na trgu zaslužil 35.000 do 40.000 evrov. Ampak bile so popolnoma brezplačne. Zaenkrat nekako shajam.

Dela sam, saj je težko najti asistentko, ki bi ravno tako delala brezplačno. V času korone je sicer malo težje, saj ogromno časa potrebuje za razkuževanje opreme in prostorov. Virusa pa se ne boji.

V zobozdravstvu smo vedno izpostavljeni okužbam, saj gre za bližnji kontakt s pacientom in je v prostoru veliko aerosolov. Ampak moram priznati, da od pacientov do sedaj nisem dobil ne gripe, ne angine. Ne bom rekel, da možnosti prenosa ni, ampak - če upoštevaš pravila in delaš pravilno, je možnost zelo majhna.

Prepričan je, da v vsakem izmed nas vse življenje živi notranji otrok, ki nam omogoča, da se veselimo majhnih stvari.

Če tega otroka z odraslostjo ubijemo, bomo prikrajšani za marsikaj lepega. In marsikaj doseženega in ustvarjenega ne bo imelo pravega leska. Če tega otroka ni več, postanemo zagrenjeni, se borimo le za materialne stvari in na koncu umremo nesrečni.