Agencija za okolje, oziroma njen predhodnik Hidrometeorološki zavod,že od leta 1954 neprekinjeno izvaja meteorološke meritve. Z njimi želijo seveda nadaljevati, ovira za to pa so dotrajani, energetsko neučinkoviti in premajhni prostori na Kredarici, ki so za stalno prisotnost dveh meteoroloških opazovalcev neprimerni. Zato so se že lotili projekta povečanja metereološke postaje in s tem v zvezi razmišljajo tudi o možnosti, kako na Kredarico pripeljati elektriko. Na pobudo ARSO je Elektro Gorenjska že ocenila možnost izvedbe , pobuda pa je že zaokrožila tudi v javnosti in naletela na različne odzive.

Povečanje meteorološke postaje na Kredarici bi za seboj potegnilo tudi elektrifikacijo

Agencija za okolje, oziroma njen predhodnik Hidrometeorološki zavod, že od  leta 1954 neprekinjeno izvaja meteorološke meritve. Z njimi želijo seveda nadaljevati, ovira za to pa so dotrajani, energetsko neučinkoviti in premajhni prostori na Kredarici, ki so za stalno prisotnost dveh meteoroloških opazovalcev neprimerni. Zato so se že lotili projekta povečanja meteorološke postaje in s tem v zvezi razmišljajo tudi o možnosti, kako na Kredarico pripeljati elektriko. Na pobudo ARSO je Elektro Gorenjska že  ocenila možnost izvedbe, pobuda pa je že zaokrožila tudi v javnosti in naletela na različne odzive.

Projekt prenove meteorološke postaje je nujen, eden največjih izzivov pa je zagotovo energetska oskrba. Ena izmed idej je bila tudi elektrifikacija in ker sami nismo strokonjaki na tem področju, smo zaprosili Elektro Gorenjska, ki je upravljalec distribucije na tem območju,  če lahko preverijo, ali je to tehnično izvedljivo. In so ugotovili, da je, da pa gre za kar velik strošek, več kot dva milijona evrov.  O tem smo že obvestili Planinsko zvezo in Planinsko društvo Ljubljana Matica, ki ima poleg nas prostore na Kredarici, ker sami finančno tega projekta ne bi zmogli. - namestnik generalnega direktorja ARSA Gregor Sluga

Igor Zakotnik, JZ TNP,  pa je mnenja, da bi ob elektrifikaciji v Dom na Kredarici, s tem pa v visokogorje, z višjim standardom privabili še več obiskovalcev in še bolj obremenili zaščiteno naravo v tem  osrčju osrednjega  območja Julijskih Alp in Triglavskega narodnega parka.

Zato je tudi mnenje Zavoda za varstvo narave podobno in do projekta odklonilno. -  vodja območne enote  ZVKD Kranj Metod Rogelj.

Pomisleke obeh institucij, ki bosta v morebitnem postopku  uresničevanja te ideje tudi podali svoje strokovno mnenje, na ARSU razumejo.

Tudi naši razmisleki so šli v tej smeri, a elektrifikacija  kot enkraten poseg  bi najbrž res pomenila velik poseg v okolje in šele upravni postopki bodo pokazali, ali je  tak poseg sploh sprejemljiv. Po drugi strani pa je dolgoročno prav elektrifikacija po našem mnenju najbolj ekološka rešitev,saj bi s tem odpravili helikopterske prevoze olja,  ki ga zdaj dovažamo dobršen del leta za ogrevanje, s tem bi zmanjšali tudi hrup…skratka, kar nekaj pozitivnih učinkov.