Financiranje Slovenske tiskovne agencije je postavljeno pod vprašaj, saj je Urad vlade za komuniciranje vlado seznanil z informacijo o nezmožnosti nadaljnjega financiranja STA v letu 2021, prav tako niso poravnani računi za oktober. STA se polovično financira iz naslova javne službe, delno iz tržne dejavnosti. Na UKOM-u vztrajajo, da morajo za nadaljnje financiranje videti vso poslovno dokumentacijo, da lahko določijo znesek financiranja. Vodstvo STA pa trdi, da so odgovorili na vse dopise s strani vladne službe za komuniciranje, a v skladu z Zakonom o gospodarskih družbam. Slovenska tiskovna agencija je namreč družba z omejeno odgovornostjo, katere edini lastnik je država. Kaj pa finančna slabitev STA pomeni za slovenski medijski prostor? Katja Arhar se je o tem pogovarjala s profesorjem novinarstva na Fakulteti za družbene vede dr.Markom Milosavljevićem.

Dr. Marko Milosavljević o tem, kaj finančna slabitev STA pomeni za slovenski medijski prostor

Financiranje Slovenske tiskovne agencije je postavljeno pod vprašaj, saj je Urad vlade za komuniciranje vlado seznanil z informacijo o nezmožnosti nadaljnjega financiranja STA v letu 2021, prav tako niso poravnani računi za oktober. STA se polovično financira iz naslova javne službe, delno iz tržne dejavnosti. Na UKOM-u vztrajajo, da morajo za nadaljnje financiranje videti vso poslovno dokumentacijo, da lahko določijo znesek financiranja. Vodstvo STA pa trdi, da so odgovorili na vse dopise s strani vladne službe za komuniciranje, a v skladu z Zakonom o gospodarskih družbam. Slovenska tiskovna agencija je namreč družba z omejeno odgovornostjo, katere edini lastnik je država. Kaj pa finančna slabitev STA pomeni za slovenski medijski prostor? Katja Arhar se je o tem pogovarjala s profesorjem novinarstva na Fakulteti za družbene vede dr.Markom Milosavljevićem.

"Gotovo, da včerajšnja poteza vlade RS ni regularna. Gre za potezo, ki je nadaljevanje negativne, antagonistične politike te vlade proti vrsti zasebnih ali javnih medijev v tej državi. To traja vse že od marca. Tako z neizplačevanjem sredstev iz sklada za pluralizacijo, z napadi prek Twitterja, tudi na račun STA in kasneje s štirimi slabimi škodljivimi zakoni."

Ta sklep ni presenetljiv, nadaljuje dr. Milosavljević, ker predstavlja nadaljevanje tega, kar se je že dogajalo. Je pa presenetljiv, ker je verjetno popolnoma pravno neustrezen:

"Vprašanje, če je tudi zakonit. Če je podlaga za to, kar so storili, resnično ustrezna. Če so očitki resnični, se bo to seveda moralo izkazati. V vsakem primeru pa je ta sklep nevaren. Škodljiv je za slovenske medije, za slovensko javnost. Ko smo v času najhujše zdravstvene in tudi ekonomske krize, ko so ljudje negotovi, ko iščejo in potrebujejo informacije, da vedo, kaj bo vsaj okvirno z njihovim življenjem in zdravjem, socialno varnostjo, službami jutri ali čez en teden, se vlada odloči, da bo zaprla glavni agencijski servis v tej državi. To je servis, ki pomaga vrsti medijev, tako velikim, kot množici manjših, ki ne morejo pokriti vseh tematik in ki potem te tematike pokrijejo s pomočjo bazičnih informacij, ki jih podaja STA. In če v takšnem stanju neke negotovosti, stiske ljudi in strahu onemogočiš ljudem, da so kvalitetno obveščeni in jim preprečiš dostop do ustreznih informacij in povzročaš nekakšno informacijsko zmedo ali celo paniko, potem je jasno, da je to neustrezen način, nevaren način, predvsem pa je zelo škodljiv ali celo zlonameren način. Način, kjer je vlada ali celo UKOM izpeljala neko svojo osebno zamero zaradi svojih starih osebnih zgodb. In sicer na račun pravice javnosti do dobre obveščenosti in seveda do spoštovanja zakonodajnih oz. z zakonom predpisanih postopkov."

Če je STA storila karkoli napačno, če je kršila zakone, imamo za to ustrezne mehanizme, institucije, ki morajo to ugotoviti in potem lahko stečejo ustrezni postopki za zamenjavo kadra ali kaj podobnega:

"Vendar UKOM ni dal nobenega od takšnih dokazov ali podatkov. Dal je pa veliko zelo osebno naravnanih argumentov. Spet se omenja intervju z Zlatanom Čordićem - Zlatkom, spet se omenja zahteve po argumentaciji, zakaj so nekateri teksti na STA tako dolgi, kot so, zahteva se neko primerjavo vseh intervjujev z vsemi glasbeniki v minulem letu itn. To predstavlja seveda neposredno vsebinsko poseganje v delovanje STA in ta predstavlja politično vmešavanje SDS-a in te vlade v delovanje medijev v tej državi. In zato se vsi ostali argumenti razblinijo, prikažejo se kot iskanje povoda, da se kaznuje neposlušno agencijo in neposlušen medij."

Kakšna bi bila država brez tiskovne agencije?

"Ta država si v tem trenutku ne more privoščiti biti brez tiskovne agencije. Bolje in lažje je ukiniti Urad vlade za komuniciranje kot tiskovno agencijo, če govorimo o dobri obveščenosti in pravi obveščenosti javnosti. In če koga karkoli motijo stroški? Če imamo varčevalne ukrepe, potem je bolje ukiniti UKOM. Namreč, STA opravlja javno storitev v javnem interesu. Kot tak je opredeljen tudi v posebnem zakonu. Ker prek njega zagotavljamo prek vrste medijev dobro obveščenost celotne slovenske javnosti. Ti mediji so pogosto majhni, pogosto so ekonomsko šibki in zgolj sami ne morejo pokriti in poročati ustrezno o vseh tematikah. In zato, da dobijo vse potrebne informacije, je STA nujno potrebna. In država v takšnih zdravstvenih in ekonomskih razmerah, kot je zdaj, ukinja financiranje Slovenske tiskovne agencije in jo zaustavlja in uničuje, kar je v nasprotju z vsakršno logiko javnega interesa, javne koristi, dobrobiti za te državljane in za to državo."