Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Komentar po odločitvi vlade o prekinitvi financiranja Slovenske tiskovne agencije
Komentar po odločitvi vlade o prekinitvi financiranja Slovenske tiskovne agencije
Včeraj je medijsko skupnost presenetila vest, da je vlada sklenila do nadaljnjega prekiniti financiranje Slovenske tiskovne agencije, ki s svojo produkcijo novic predstavlja enega ključnih virov slovenskih in tujih medijev, ki poročajo o Sloveniji, hkrati pa med njene naročnike sodijo tudi državne ustanove, podjetja in tuja veleposlaništva. Odločitve vladnega urada za komuniciranje o prenehanju financiranja Slovenske tiskovne agencije ne moremo razumeti drugače kot še enega v nizu političnih napadov in pritiskov na medije.
Že konec poletja je s predlogom medijskega zakonodajnega svežnja postalo jasno, da vlada na področju medijev ne išče izboljšav in rešitev, temveč nenehen konflikt z ustvarjalci medijskih vsebin. Spomladi nam je to dal tudi vedeti aktualni premier Janša, ko je v svojem eseju Vojna z mediji prvič odločno napovedal zmago v tej vojni, ki jo z mediji bije skozi celotno politično kariero.
Na podlagi izkušenj iz prejšnjih vlad so SDS-ovi veljaki spoznali, da vojne z mediji ni mogoče dobiti niti s prisilno spremembo uredniških politik niti z ustanavljanjem medijev po svoji podobi. Medije je mogoče teptati le z omejitvijo finančnih virov v zanje vse bolj zahtevnem poslovnem okolju, ki ga dodatno zaostruje epidemija. To je navsezadnje napovedal že omenjeni medijski sveženj zakonov, ki bi pomembno omejil sredstva tudi javni RTV in jih deloma prekanaliziral k zasebnim medijskim družbam iz kroga največje vladne stranke.
In medtem ko se vlada s serijo protikoronskih zakonov trudi pomagati podjetjem, je odpiranje nove fronte z mediji nadvse pomenljivo, saj kaže, da imajo delovna mesta v medijskih organizacijah za aktualno vlado precej nizko ceno. Zato nenadne prekinitve financiranja Slovenske tiskovne agencije vključno z vladno obrazložitvijo te poteze ne moremo razumeti drugače kot del SDS-ove vojne z mediji in poskus zastraševanja novinarskega ceha.
O neodgovornosti vladajoče politike veliko pove tudi dejstvo, da se nov poskus utišanja četrte veje oblasti odvija v nelagodnem trenutku, ko epidemija dnevno postreže z brutalno statistiko, in bi bilo veliko bolj modro, če bi vlada dojemala medije, zlasti pa nacionalno agencijo, kot naravne zaveznike v komunikaciji z državljani ter mednarodno javnostjo.
4431 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Komentar po odločitvi vlade o prekinitvi financiranja Slovenske tiskovne agencije
Komentar po odločitvi vlade o prekinitvi financiranja Slovenske tiskovne agencije
Včeraj je medijsko skupnost presenetila vest, da je vlada sklenila do nadaljnjega prekiniti financiranje Slovenske tiskovne agencije, ki s svojo produkcijo novic predstavlja enega ključnih virov slovenskih in tujih medijev, ki poročajo o Sloveniji, hkrati pa med njene naročnike sodijo tudi državne ustanove, podjetja in tuja veleposlaništva. Odločitve vladnega urada za komuniciranje o prenehanju financiranja Slovenske tiskovne agencije ne moremo razumeti drugače kot še enega v nizu političnih napadov in pritiskov na medije.
Že konec poletja je s predlogom medijskega zakonodajnega svežnja postalo jasno, da vlada na področju medijev ne išče izboljšav in rešitev, temveč nenehen konflikt z ustvarjalci medijskih vsebin. Spomladi nam je to dal tudi vedeti aktualni premier Janša, ko je v svojem eseju Vojna z mediji prvič odločno napovedal zmago v tej vojni, ki jo z mediji bije skozi celotno politično kariero.
Na podlagi izkušenj iz prejšnjih vlad so SDS-ovi veljaki spoznali, da vojne z mediji ni mogoče dobiti niti s prisilno spremembo uredniških politik niti z ustanavljanjem medijev po svoji podobi. Medije je mogoče teptati le z omejitvijo finančnih virov v zanje vse bolj zahtevnem poslovnem okolju, ki ga dodatno zaostruje epidemija. To je navsezadnje napovedal že omenjeni medijski sveženj zakonov, ki bi pomembno omejil sredstva tudi javni RTV in jih deloma prekanaliziral k zasebnim medijskim družbam iz kroga največje vladne stranke.
In medtem ko se vlada s serijo protikoronskih zakonov trudi pomagati podjetjem, je odpiranje nove fronte z mediji nadvse pomenljivo, saj kaže, da imajo delovna mesta v medijskih organizacijah za aktualno vlado precej nizko ceno. Zato nenadne prekinitve financiranja Slovenske tiskovne agencije vključno z vladno obrazložitvijo te poteze ne moremo razumeti drugače kot del SDS-ove vojne z mediji in poskus zastraševanja novinarskega ceha.
O neodgovornosti vladajoče politike veliko pove tudi dejstvo, da se nov poskus utišanja četrte veje oblasti odvija v nelagodnem trenutku, ko epidemija dnevno postreže z brutalno statistiko, in bi bilo veliko bolj modro, če bi vlada dojemala medije, zlasti pa nacionalno agencijo, kot naravne zaveznike v komunikaciji z državljani ter mednarodno javnostjo.
Začetek oktobra že tradicionalno požlahtnijo Nobelove nagrade za najboljše znanstvene dosežke. Danes so v Stockholmu razglasili letošnja nagrajenca za področje medicine in fiziologije. Prestižno znanstveno priznanje prejmeta Američan James Allison in Japonec Tasuku Honjo za odkritja, ki so omogočila razvoj povsem novega in učinkovitega zdravljenja rakavih obolenj. O njunem prelomnem raziskovalnem delu se je Iztok Konc pogovarjal s strokovnim direktorjem Onkološkega inštituta v Ljubljani doktorjem Viljemom Kovačem. Foto: Adam Baker/ Flickr, cc
Zavod Krog v Libanonu in Jordaniji izobražuje ženske in otroke, ki so pribežali iz Sirije, ter revnejše prebivalce okoliških območij.
Nataša Lang se je pred začetkom študijskega leta pogovarjala z direktorjem Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu dr. Francijem Demšarjem. Agencija s pomočjo zunanjih strokovnjakov bedi nad kakovostjo našega visokošolskega in višješolskega sistema; akreditira študijske programe in njihove izvajalce, torej višje šolske in visokošolske zavode.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Z gostom smo vas povabili na dan odprtih vrat našega oddajniškega centra na Pohorju in se dotaknili tudi prihodnosti radijske tehnologije. Naš gost je bil Bojan Ramšak, vodja službe za razvoj.
V Portorožu v hotelu Bernardin se je začel Managerski kongres v organizaciji Združenja Manager. Vsako leto se posvečajo razmislekom o tistih temah, ki najbolj oblikujejo naše poslovno okolje. Letos bodo opozorili na pomanjkanje sodelovanja v gospodarstvu in družbi. Sodelovanje pa je ključ do višje produktivnosti. Pred začetkom kongresa, ki se ga udeležujejo domači vodje podjetij in tuji ugledni gostje, tudi profesorji, pa predsednik vlade Marjan Šarec (njegov pozdravni nagovor bo po peti uri), je bil znan nagrajenec – letošnji Manager leta. Naslov pripade Boštjanu Gorjupu, širši javnosti je znan kot predsednik Gospodarske zbornice, sicer pa je direktor družbe BSH Hišni aparati Nazarje. To je Boscheva tovarna kuhinjskih oziroma gospodinjskih naprav, zlasti premium aparatov.
Raziskovalnemu duhu Noči raziskovalcev se s projektom Humanistika, to si ti! pridružuje Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani skupaj s še štirinajstimi članicami ljubljanske univerze. Program bo temu primerno izredno pester in tudi interdisciplinaren. Segal bo od bioinformatike do umetnostne forenzike, od prebiranja srednjeveških rokopisov do matematičnih pobegov iz predavalnice. Lotili se boste lahko najrazličnejših eksperimentov in poklepetali z znanstveniki.
Spletno oko, Center za varnejši internet Slovenije in Uprava kriminalistične policije Generalne policijske sta pripravila že osmi posvet o zlorabi otrok na internetu, tokrat s podnaslovom Iz teorije v Prakso. Posvet je namenjen v prvi vrsti organom pregona, predstavnikom tožilstev in sodišč, ponudnikom internetnih storitev, pripravljavcem zakonodaje, zaposlenim v šolstvu in centrih za socialno delo ter nevladnim organizacijam, ki se ukvarjajo s to problematiko.
Osem let je minilo od katastrofalnih poplav, ki so prizadele osrednjo Slovenijo, še posebej Ljubljano. Takrat smo jim rekli stoletne poplave, tudi zato, ker nanje nismo bili pripravljeni. Kako pa je danes. Spet je tu jesen, za nami je že prvo močnejše deževje. Bomo spet presenečeni, če bomo po osmih letih spet doživeli stoletne poplave? Ali pa smo tokrat nanje bolje pripravljeni.
Delavnice, projekcije, vodstva po muzejih, galerijah, knjižnicah in drugih institucijah pa okrogle mize, odprta vrata raziskovalnih ustanov in znanstveni festivali na glavnih trgih štirih mest – vse to bo 28. septembra ponudila Evropska noč raziskovalcev. Včeraj smo na Prvem že povedali, kako bo videti raziskovanje v galeriji, danes pa se z Darjo Pograjc sprehajamo po Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri. Razlaga direktorica muzeja Natalija Polenec.
Letos mineva 150 let od začetka organiziranega odvetništva na Slovenskem. Odvetniki so bili pogosto gonilo demokratičnih sprememb, kljub temu da so bili vedno trn v peti vsakokratni vladajoči oblasti, pravi predsednik odvetniške zbornice Roman Završek. Danes so odvetniki ustavna kategorija, pa jih oblast ne jemlje vedno resno. Pogosto so med prvimi, ki opozarjajo na zakonodajne spodrsljaje. Včasih pa spodrsne tudi kateremu od odvetnikov, ko komentira aktualno družbeno dogajanje.Ob tej priložnosti je izšla obsežna monografija na 352 straneh, ki so jo predstavili danes. V njej je predstavljen razvoj odvetništva na Slovenskem, predstavljenih je 10 najbolj slavnih slovenskih odvetnikov ter portreti 28-tih pomembnejših odvetnikov. Z urednikom monografije, odvetnikom Andrejem Razdrihom, se je pogovarjala Jolanda Lebar.
Dokument povzema osnovno idejo in vizijo pravične trgovine, s katero je še vedno povezanih mnogo zmot.
Danes se v Ljubljani pod organizacijo Nacionalnega inštituta za javno zdravje odvija prvo nacionalno skupno srečanje izvajalcev SOPA, projekta, ki se glasi: Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola. Srečanja se udeležuje preko 400 strokovnjakov iz zdravstvenega in socialnega sektorja, kot tudi predstavniki nevladnih organizacij, zavoda za zaposlovanje, občin in policije, ki prihajajo iz različnih lokalnih okolij po Sloveniji. Marko Rozman
V petek se bodo v okviru Evropske noči raziskovalcev po vsej Sloveniji zvrstili številni dogodki. Raziskovalcev ne najdemo le v laboratorijih, temveč tudi marsikje drugje. Kakšno raziskovanje poteka v galerijah? O tem se je Urška Henigman pogovarjala z direktorico Pilonove galerije Ajdovšščina Tino Ponebšek.
Sogovornik Mojce Delač je bil Valter Suban, kapitan dolge plovbe, magister prometnih ved (UL FPP), bivši pomorščak, vendar še vedno vsakodnevno aktiven v pomorstvu. Svoja znanja glede zaščite je pridobival s praktičnimi izkušnjami na ladji, teoretično pa se je izpopolnjeval na Svetovni pomorski univerzi (WMU -World Maritime Organisation) v kraju Malmo na Švedskem, ki je bila ustanovljena prav z namenom izobraževanja pomorskih kadrov na višjem nivoju.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pogovor s kordinatorico projekta Noč ima svojo moč, ki bo v okviru Evropske noči raziskovalcev postregla s 170 dogodki v 21 krajih Slovenije.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kakšen je pomen in kakšen namen mestnih središč? Kaj bi moralo biti v njih, kakšna ponudba - za turiste ali za domačine? Kaj ne bi smelo manjkati – trgovine, restavracije, kulturne ustanove, tržnica, nočni lokali …? So mestna jedra namenjena prebivalcem ali turistom, kako ustaviti odseljevanje prebivalcev in oddajanje nepremičnin zgolj v turistične namene? Bi moral biti strogi center mesta povsod peš cona, bi ga morali urediti, kako se s tem spoprijemajo mestne oblasti, kakšne načrte imajo? Kako se s temi vprašanji soočajo v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu, Rimu in Bruslju?
Neveljaven email naslov