Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Projekt Vida: Poziv k poenostavitvi pridobivanja varstvenega dodatka

02.12.2020

Portal Vida je nastal iz obupa, saj se iz leta v leto veča število starostnikov, ki potrebujejo pomoč. Seveda tudi fizično, a pomembnemu deležu ljudi bi pomagale že uveljavljene sistemske rešitve. Do katerih pa ne znajo priti. Med takimi so denimo izredna denarna pomoč, varstveni dodatek, subvencija najemnine, plačilo dopolnilnega zavarovanja. Zato so na enem mestu zbrali vse informacije in obrazce v upanju, da bodo bližnji znali pomagati neveščim starostnikom v svoji okolici.

Projekt Vida že dobro leto opozarja, da so številni starostniki tudi lačni, prezebli in osamljeni

"France, 90 let, 290 evrov pokojnine. Žena mu je umrla pred desetimi leti, edini sin je umrl za rakom pred 15 leti. Našli smo ga z izklopljeno elektriko, grel se je s termoforjem. Na pultu je imel četrtino hlebca kruha, ki si ga je pripravil za naslednjih deset dni, skupaj s štirimi paštetami in z nekaj konzervami pasulja," opišejo "Humiji" usodo enega od pozabljenih v prispevku Jane Vidic.

France je eden od številnih starostnikov, ki jih člani društva Humanitarček že vrsto let osebno spremljajo in z raznovrstno pomočjo spreminjajo njihove usode. Dobro leto star projekt Vida je prav z objavljanjem življenjskih zgodb starostnikov postal prepoznaven glas dotlej neslišanih. Zapisane so tudi na portalu Vida. Predsednica društva Ninna Kozorog:

"Portal Vida je nastal tako rekoč iz obupa, saj se iz leta v leto veča število starostnikov, ki potrebujejo pomoč. Seveda tudi fizično, a pomembnemu deležu ljudi bi pomagale že uveljavljene sistemske rešitve. Do katerih pa ne znajo priti. Med takimi so denimo izredna denarna pomoč, varstveni dodatek, subvencija najemnine, plačilo dopolnilnega zavarovanja. Zato smo na enem mestu zbrali vse informacije in obrazce v upanju, da bodo bližnji znali pomagati neveščim starostnikom v svoji okolici."

"Vse je na netu". Razen starostnikov, ki bi te storitve najbolj potrebovali
Za tiste, vešče uporabe spleta in njegovih pridobitev, je sicer dostopnost do pomoči lažja kot kadar koli prej, a prav generacije, ki bi pomoč najbolj potrebovale, imajo teh veščin najmanj. In revščina med starostnicami nad 75. letom je kar 28-odstotna, kar pomeni, da v njej živi več kot 27.000 žensk.

"Obrazcev ne spletu je ogromno, a treba jih ne natisniti, izpolniti in poslati. Seveda obstaja tudi elektronsko pošiljanje vlog, a 80-letni Marici že s težavo razložim, kaj sploh internet je, ne morem pa od nje pričakovati, da bo z oddajo elektronske vloge poskrbela za svojo eksistenco," ilustrira realnost sogovornica. "Nekatere rešitve smo dobro zastavili, pozabili pa smo na 'informacijski mrk' med našo generacijo in generacijo naših dedkov, pradedkov, prababic."

Seveda to ne velja za vse starostnike in seveda še zmeraj obstajajo tudi vse klasične poti oddajanja vlog in prošenj in tudi možnost nakupa že natisnjenih uradnih vlog, toda: "Pozabljamo na manjša mesta, kjer sploh ni več prodajaln takšnih obrazcev. Moj priljubljen primer je gospa iz Ruš, ki se mora po tak obrazec odpeljati vse do Maribora, saj ga ne more kupiti v nobeni knjigarni v svojem okolišu. Zdaj pa so še knjigarne tako ali tako zaprte. In v času, ko so ljudje najranljivejši in bi pomoč še bolj potrebovali, je ta še težje dostopna."

Generaciji, ki je soustvarila to državo, namreč po mnenju Humanitarčkov dolgujemo pravico do dostojanstvene starosti. Podrobnejša argumentacija in možnost podpisa sta tukaj: Pobuda za avtomatizacijo in debirokratizacijo varstvenega dodatka.

Na spletni strani www.projektvida.org so poleg te pobude in informacij o možni pomoči starostnikom pripeti tudi obrazci vlog. Navedene so tudi možnosti pomoči starostnikom: že jutri bosta obstoječim humanitarnim možnostim plačila položnic ali obdarovanja z nujnimi življenjskimi dobrinami dodana tudi tradicionalna predpraznična projekta "30 dni za 30 srčnih dejanj" in pa "Skriti Božiček" za brezdomce in za starostnike.


Aktualna tema

4379 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Projekt Vida: Poziv k poenostavitvi pridobivanja varstvenega dodatka

02.12.2020

Portal Vida je nastal iz obupa, saj se iz leta v leto veča število starostnikov, ki potrebujejo pomoč. Seveda tudi fizično, a pomembnemu deležu ljudi bi pomagale že uveljavljene sistemske rešitve. Do katerih pa ne znajo priti. Med takimi so denimo izredna denarna pomoč, varstveni dodatek, subvencija najemnine, plačilo dopolnilnega zavarovanja. Zato so na enem mestu zbrali vse informacije in obrazce v upanju, da bodo bližnji znali pomagati neveščim starostnikom v svoji okolici.

Projekt Vida že dobro leto opozarja, da so številni starostniki tudi lačni, prezebli in osamljeni

"France, 90 let, 290 evrov pokojnine. Žena mu je umrla pred desetimi leti, edini sin je umrl za rakom pred 15 leti. Našli smo ga z izklopljeno elektriko, grel se je s termoforjem. Na pultu je imel četrtino hlebca kruha, ki si ga je pripravil za naslednjih deset dni, skupaj s štirimi paštetami in z nekaj konzervami pasulja," opišejo "Humiji" usodo enega od pozabljenih v prispevku Jane Vidic.

France je eden od številnih starostnikov, ki jih člani društva Humanitarček že vrsto let osebno spremljajo in z raznovrstno pomočjo spreminjajo njihove usode. Dobro leto star projekt Vida je prav z objavljanjem življenjskih zgodb starostnikov postal prepoznaven glas dotlej neslišanih. Zapisane so tudi na portalu Vida. Predsednica društva Ninna Kozorog:

"Portal Vida je nastal tako rekoč iz obupa, saj se iz leta v leto veča število starostnikov, ki potrebujejo pomoč. Seveda tudi fizično, a pomembnemu deležu ljudi bi pomagale že uveljavljene sistemske rešitve. Do katerih pa ne znajo priti. Med takimi so denimo izredna denarna pomoč, varstveni dodatek, subvencija najemnine, plačilo dopolnilnega zavarovanja. Zato smo na enem mestu zbrali vse informacije in obrazce v upanju, da bodo bližnji znali pomagati neveščim starostnikom v svoji okolici."

"Vse je na netu". Razen starostnikov, ki bi te storitve najbolj potrebovali
Za tiste, vešče uporabe spleta in njegovih pridobitev, je sicer dostopnost do pomoči lažja kot kadar koli prej, a prav generacije, ki bi pomoč najbolj potrebovale, imajo teh veščin najmanj. In revščina med starostnicami nad 75. letom je kar 28-odstotna, kar pomeni, da v njej živi več kot 27.000 žensk.

"Obrazcev ne spletu je ogromno, a treba jih ne natisniti, izpolniti in poslati. Seveda obstaja tudi elektronsko pošiljanje vlog, a 80-letni Marici že s težavo razložim, kaj sploh internet je, ne morem pa od nje pričakovati, da bo z oddajo elektronske vloge poskrbela za svojo eksistenco," ilustrira realnost sogovornica. "Nekatere rešitve smo dobro zastavili, pozabili pa smo na 'informacijski mrk' med našo generacijo in generacijo naših dedkov, pradedkov, prababic."

Seveda to ne velja za vse starostnike in seveda še zmeraj obstajajo tudi vse klasične poti oddajanja vlog in prošenj in tudi možnost nakupa že natisnjenih uradnih vlog, toda: "Pozabljamo na manjša mesta, kjer sploh ni več prodajaln takšnih obrazcev. Moj priljubljen primer je gospa iz Ruš, ki se mora po tak obrazec odpeljati vse do Maribora, saj ga ne more kupiti v nobeni knjigarni v svojem okolišu. Zdaj pa so še knjigarne tako ali tako zaprte. In v času, ko so ljudje najranljivejši in bi pomoč še bolj potrebovali, je ta še težje dostopna."

Generaciji, ki je soustvarila to državo, namreč po mnenju Humanitarčkov dolgujemo pravico do dostojanstvene starosti. Podrobnejša argumentacija in možnost podpisa sta tukaj: Pobuda za avtomatizacijo in debirokratizacijo varstvenega dodatka.

Na spletni strani www.projektvida.org so poleg te pobude in informacij o možni pomoči starostnikom pripeti tudi obrazci vlog. Navedene so tudi možnosti pomoči starostnikom: že jutri bosta obstoječim humanitarnim možnostim plačila položnic ali obdarovanja z nujnimi življenjskimi dobrinami dodana tudi tradicionalna predpraznična projekta "30 dni za 30 srčnih dejanj" in pa "Skriti Božiček" za brezdomce in za starostnike.


01.12.2023

Ena desetina okuženih s HIV ne ve, da je HIV pozitivna

Ob današnjem svetovnem dnevu boja proti aidsu strokovnjaki opozarjajo, da še vedno odkrijejo preveč oseb z napredovano okužbo. V Sloveniji je stopnja okužb s HIV nizka, v Sloveniji živi okoli 900 oseb s to okužbo, od katerih pa ena desetina ne ve, da je okužena. Razloga za to sta predvsem slaba informiranost in stigma. Unicef sicer poudarja, da največje breme svetovne epidemije nosijo najstnice z 98 tisoč novimi okužbami v lanskem letu, razloga za to sta spolna neenakost in nedostopnost do testiranj ter zdravljenja. Foto: Pixabay


30.11.2023

"Zasedbe Glasbene produkcije RTV Slovenija bogatijo in soustvarjajo ne samo programe RTV, temveč tudi slovenski kulturni prostor."

Svet RTV Slovenija je nedavno zaradi nezavidljivega finančnega položaja naše medijske hiše naložil Upravi, naj pripravi izračune finančnih in kadrovskih učinkov morebitnih ukinitev regionalnih centrov ter med drugim tudi Glasbene produkcije. Stroka opozarja, da bi bila ukinitev ansamblov ter zborov RTV nepopravljiva škoda. V studiu smo gostili vodjo Glasbene produkcije, Majo Kojc ter spregovorili o samem delovanju zasedb Glasbene produkcije ter njihovem vplivu na širši slovenski kulturni prostor.


30.11.2023

Referendum o gospodarskem sistemu?

V minulih tednih in mesecih se je krepil vtis, da sta vlada in gospodarstvo neprestano na nasprotnih bregovih, da sta bolj nasprotnika kot partnerja pri graditvi države blaginje. Se bo to po sinočnjem Vrhu slovenskega gospodarstva spremenilo? Gospodarstveniki so predsedniku vlade, ministrom in nekaterim nekdanjim premierjem predstavili svoje zahteve, Robert Golob pa je obljubil obnovitev dialoga in srečanja na mesečni ravni, med prvimi temami pa izpostavil debirokratizacijo in davčno reformo. Povzemamo ključna sporočila in obljube.


29.11.2023

Vlado Kreslin: Muzika mi je bila vedno več kot samo muzika

29. novembra leta 1953 se je v Beltincih rodil Vlado Kreslin. Odraščal je ob zvokih domačih prekmurskih band, medtem ko je iz tujine k nam zanašalo rokenrol. Ta ga je kmalu povsem prevzel in za vedno ostal njegov način glasbenega izražanja, skozi leta pa mu je dodal svoj lasten kantavtorski pečat. Kreslinove pesmi so danes nepogrešljiv del sodobne slovenske popularne glasbe, poslušajo jih ljudje vseh starosti, Vlado pa kljub letom še vedno aktivno koncertira in ustvarja. Ob njegovem sedemdesetem rojstnem dnevu mu voščimo tudi na Prvem.


29.11.2023

Poglabljanje kadrovske stiske v šolstvu

Kadrov v šolstvu bo v prihodnje primanjkovalo še bolj kot zdaj. Vpis na pedagoške smeri se ne povečuje, ob upokojitvah se vse več zaposlenih zaposluje tudi drugje. Rešitve išče tudi delovna skupina, ki pripravlja Nacionalni program vzgoje in izobraževanja.


29.11.2023

Kaj bi vprašali najbogatejše?

Revija Finance Manager je nedavno objavila lestvico 100 najbogatejših Slovencev. Njihovo premoženje se je glede na lani povečalo za osem odstotkov na 8,7 milijarde evrov. Kaj pomeni bogastvo? Kako živijo najbolj bogati? In ne nazadnje - kaj bi jih vprašali? Poslušalke in poslušalci Prvega so v torkovi kontaktni oddaji razmišljali na glas.


28.11.2023

Hamas in Izrael nadaljujeta pogovore o podaljšanju prekinitve spopadov

Dopisnica Karmen Švegl iz Bangkoka spremlja pogovore o podaljšanju prekinitve spopadov v Gazi. Dogovor je v veljavo stopil v petek in naj bi prvotno trajal do danes, a sta se vpleteni strani v ponedeljek uspeli dogovoriti o podaljšanju prekinitve spopadov za dva dni, predvsem z željo po nadaljevanju izmenjave talcev, ki jih je v začetku oktobra zajel Hamas, in palestinskih zapornikov iz Izraela. Od petka sta Izrael in Hamas izvedla tri izmenjave talcev in zapornikov. S Karmen Švegl, ki poroča s širšega azijskega območja, pa se je Darja Groznik pogovarjala tudi o onesnaženem zraku v Indiji in kitajskih varnostnih razmerah.


28.11.2023

Nasilje nad ženskami je velik družbeni problem

Vsaka tretja ženska v Evropi je imela izkušnjo fizičnega nasilja, v Sloveniji se je po ocenah Društva SOS telefon nasilje nad ženskami povečalo za 20 odstotkov, še vedno se največ nasilja zgodi v družinskem okolju, le majhen delež žrtev pa nasilje tudi prijavi. Ob mednarodnih dnevih delovanja proti nasilju nad ženskami se je voditeljica Tita Mayer pogovarjala z vodjo Društva za nenasilno komunikacijo Katjo Zabukovec Kerin. Foto: Pixabay


27.11.2023

Milan Gabor: Zaznava kibernetskih napadov se izboljšuje

Po kibernetskem napadu, ki se je zgodil na Holdingu slovenskih elektrarn, smo se o izpostavljenosti kritične infrastrukture tovrstnim varnostnim tveganjem pri nas in o pomenu ozaveščenosti glede kibernetske varnosti pogovarjali z etičnim hekerjem Milanom Gaborjem, direktorjem podjetja Viris, ki se ukvarja z odkrivanjem varnostnih tveganj v informacijskih sistemih. Z Milanom Gaborjem se je pogovarjal Aleš Kocjan.


27.11.2023

Teden Karitas: Leto so zaznamovale poplave

Nahajamo se v tednu Karitasa, ki letos nagovarja z geslom »Upanje za vse«. Tokrat največ pozornosti namenjajo delu organizacije Karitas v Sloveniji in hkrati izrekajo zahvalo prostovoljcem za pomoč, saj vsako leto opravijo preko pol milijona prostovoljnih ur za posameznike in družine v stiski. Teden bo predvsem delaven v skrbi za materialno pomoč skoraj 100.000 osebam, ki jim Karitas tudi v oteženih okoliščinah redno pomaga z materialno pomočjo in s svetovanjem. Peter Tomažič, generalni tajnik Slovenske Karitas hkrati vabi k poslušanju letošnjega dobrodelnega dogodka, Klica dobrote.


24.11.2023

e-Torba: brezplačna učna platforma za učence, dijake in pedagoške delavce

Sodobna tehnologija bistveno spreminja in zaznamuje naša življenja. Marsikdaj nam močno olajša delo, obenem pa prinaša določene izzive in pasti. Zato je pomembno, da učence opremimo z znanji, ki jih potrebujejo, da bodo v digitalni družbi znali izkoristiti svoj potencial. Učenci in dijaki pri učenju in pridobivanju informacij dandanes namreč najpogosteje uporabljajo prav splet. Zato je zaživel nacionalni portal eTorba, ki pod geslom »Množimo znanje« ponuja učencem, učiteljem, staršem in vsem drugim zainteresiranim posameznikom enoten brezplačni dostop do relevantnih, strokovno in didaktično pregledanih elektronskih učnih gradiv. Predstavila nam ga je dr. Mirjam Oblak, ki na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje dela v službi za digitalizacijo izobraževanja.


23.11.2023

Črni petek je črn predvsem za okolje

Že ves november, sploh pa zadnji teden, smo z vseh strani 'bombardirani' z oglasi o črnem petku, norih popustih, posebnih akcijah in vsem, kar sodi zraven. Jutri bo to prepričevanje trgovcev, da moramo nujno izkoristiti znižane cene, ki so znižane morda le na videz, doseglo vrhunec, vleklo pa se bo lahko še vse do t.i. kibernetskega ponedeljka. Potrošniške organizacije opozarjajo, da 'ni vse zlato, kar se sveti' in da moramo biti prav v času teh velikih akcij še toliko bolj previdni pri nakupih. Evropski potrošniški center Slovenija je na ljudi naslovil sedem pomembnih nasvetov za varnejše nakupovanje – ne le na črni petek, ampak tudi med decembrsko praznično mrzlico in pravzaprav skozi vse leto. Nasvete nam je podrobneje predstavila Romana Javornik, vodja EPC.


22.11.2023

Nemško ustavno sodišče močno omejilo vlado pri razpolaganju s proračunskim denarjem

Nad nemško vlado kot Damoklejev meč visi sodba ustavnega sodišča, izrečena pred natanko tednom dni, ki državo močno omejuje v razpolaganju z denarjem za prihodnja vlaganja. Nemški ustavni sodniki so vladi preprečili razpolaganje s 60 milijardami evrov nekoriščenih posojil iz časa epidemije korona virusa. Vlada je namreč sredstva leta 2021 prerazporedila v podnebni sklad. Za kako veliko vsoto gre? Kako to vpliva na nemški proračun, ki je tik pred sprejetjem? Je vlada v krizi?


21.11.2023

Smo v vrhu Evrope po dostopnosti konoplje, 2500 mladih potrebuje zdravljenje zaradi odvisnosti od sodobnih tehnologij

Mesec november je mesec boja proti odvisnosti. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opozarjajo, da se starostna meja, pri kateri otroci pridejo v stik z alkoholom, tobakom in konopljo znižuje. Opozarjajo, da je to velik problem, saj nižja starost uživanja navedenih substanc pomeni večje tveganje za odvisnost. V ospredje odvisnosti sicer zadnja leta prihaja odvisnost od sodobnih tehnologij. V Sloveniji bi najmanj 2500 mladih potrebovalo zdravljenje zaradi te vrste odvisnosti. Foto: Pixabay


21.11.2023

Dmitrij Muratov je ostal v Moskvi ne glede na pritiske oblasti

Dmitrij Muratov je novinar in odgovorni urednik časnika Nova gazeta , ki je znan po poročanju o človekovih pravicah in zlorabah ruske oblasti. Muratov je tudi dobitnik Nobelove nagrade za mir leta 2021 – takrat jo je prejel skupaj s filipinsko novinarko Mario Ressa. Nobelovo nagrado je prodal na dražbi za skoraj sto milijonov evrov, izkupiček pa namenil Unicefu za pomoč begunskim otrokom iz Ukrajine. Danes naj bi se začel sodni postopek, ki ga je sprožil prav on, ker je bil označen za tujega agenta.


22.11.2023

Uporaba asistenčnih sistemov v avtomobilih

Avtonomna vožnja, ki se ji približujejo avtomobili z razvojem asistenčnih sistemov je tema, ki se ji bomo posvetili v naslednjih minutah in projektu »Hi Drive«, s katerim želijo pri Avtomotozvezi Slovenije izobraziti voznike v poznavanju in uporabi asistenčnih sistemov, ki lahko pozitivno vplivajo na varnost vožnje, če jih znamo uporabljati in najbrž učinkujejo tudi negativno, če jih ne znamo, če ne vemo, kako delujejo.


20.11.2023

V svetu zagotavljanje otrokovih pravic nazaduje

Pred 34 leti je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela Konvencijo o otrokovih pravicah. Kljub temu, da so jo ratificirale skoraj vse države na svetu – z izjemo ZDA in Somalije – sta zadnji dve leti v svetu prinesli veliko nazadovanje zagotavljanja otrokovih pravic. Zaradi starih in novih kriznih vojnih žarišč (Gaza, Ukrajina, Sudan) in številnih naravnih nesreč živijo otroci v v nenehni nevarnosti za svoje življenje in v nehumanih življenjskih pogojih. Na srečo ne pri nas, kjer je stanje na tem področju razmeroma dobro, čeprav je možnosti za izboljšavo še veliko: predvsem ko gre za pomanjkanje strokovnjakov s področja duševnega zdravja otrok in mladih ter medvrstniškega nasilja, o katerem so govorili na posvetu Kako sodelovati za učinkovitejše zmanjševanje nasilja med mladimi. Več o stanju otrokovih pravic v svetu in doma ter o reševanju problematike medvrstniškega nasilja smo izveli v današnji Aktualni temi na Prvem.


20.11.2023

Uporabo embalaže bo potrebno zmanjšati

Raven odpadne embalaže v Evropi je na najvišji ravni. V zadnjem desetletju je njena rast prehitela gospodarstvo in rasla hitreje kot obseg trgovalnega blaga. Zadnji podatki Eurostata o odpadni embalaži, objavljeno oktobra 2023, ponovno potrjujejo rast, priča smo 6-odstotnem povečanju nastajanja odpadkov v samo enem letu. Letošnji Evropski teden zmanjševanja odpadkov v ospredje postavlja prav embalažo. Pripravlja jo slovenska nevladna organizacija Ekologi brez meja. Njen predstavnik Jaka Kranjc poudarja, da Slovenci so vestni pri zbiranju ločene embalaže.


17.11.2023

Projekt MAJ za druženje mladih, sodelovanje in spoznavanje drugih delov zamejstva

Leta 2018 je na pobudo dveh gospodarskih slovenskih organizacij iz Trsta in Celovca zaživel projekt MAJ - Mreža Mladi Alpe Jadran, ki povezuje mlade rojake iz vseh štirih sosednjih držav in Slovenije.


17.11.2023

Mala pozornost za veliko veselje: 21.000 voščilnic za starejše v domovih

Tudi letos v času pred prazniki lahko napišete voščilnico, ki jo bo dobil eden od stanovalcev Domov za starejše po Sloveniji. Zbirajo jih v DEOS Centru starejših Notranje Gorice.


Stran 14 od 219
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov