Predsednik ustavnega sodišča doktor Rajko Knez še vedno upa, da bo politiki uspelo uskladiti volilno zakonodajo z odločbo ustavnega sodišča. Dali smo 2 letni rok, kar je neobičajno dolgo pravi Knez. Tudi zato, ker smo se zavedali, da gre za težko nalogo.

Pogovor s predsednikom ustavnega sodišča Rajkom Knezom pred bližajočim se dnevom ustavnosti.

Bliža se Dan ustavnosti, ki ga Ustavno sodišče obeležuje 23. decembra. Letos posebne slovesnosti ob tej priložnosti ne bo. Iz očitnih razlogov – to je epidemija – ki je tudi sicer nekoliko spremenila delo ustavnega sodišča. Sodniki se srečujejo tudi na daljavo. Poleg tega pa obravnavajo kar okoli 130 zadev povezanih z omejitvami s katerimi poskuša vlada preprečiti širjenje epidemije. Sicer pa bo že čez nekaj dni potekel rok, ki ga je za uskladitev volilnih okrajev z ustavo postavilo ustavno sodišče. Volilna zakonodaja še ni bila popravljena.

Predsednik ustavnega sodišča doktor Rajko Knez še vedno upa, da bo politiki uspelo uskladiti volilno zakonodajo z odločbo ustavnega sodišča. Dali smo 2 letni rok, kar je neobičajno dolgo pravi Knez. Tudi zato, ker smo se zavedali, da gre za težko nalogo

Ustavno sodišče v zvezi s tem ne more storiti nič. In če odločba ne bo uresničena, vmes pa bi bile razpisane volitve: predčasne ali redne. Takrat bi se najverjetneje sprožil plaz različnih pritožb na ustavno sodišče:

"Lahko razumem politična trenja ampak tudi ta imajo svojo mejo. Ko gre za izvršitev takšne odločbe, pa ne želim delati razlike med posameznimi odločbami, ampak odločbe, ki bo - če pride do volitev brez spremembe - imela težko senco legitimnosti, je to nekaj kar sam opredelim kot kvalificirano neizpolnitev odločbe ustavnega sodišča."

Sicer pa je ustavno sodišče v tem trenutku zasuto z zadevami povezanimi z omejitvenimi ukrepi vlade za zajezitev širjenja koronavirusa. Ustavno sodišče se je prvič srečalo s presojo takšnih ukrepov. Najprej so opravili nekakšen test, da vse zadeve obravnavajo pod enakimi pogoji. Pri tem se ne morejo opirati na primer na sodbe evropskega sodišča za človekove pravice, ker o tem še ni odločalo. Odločitve ustavnih sodišč drugih držav pa niso povsem primerljive.