Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ustavno sodišče je pred dvema tednoma razveljavilo sklep vlade o šolanju na daljavo, saj ta podaljšanja sklepa ni objavila v Uradnem listu. Vlada je to pravno napako popravila in do nadaljnjega zaprla vse šole, tudi tiste, ki skrbijo za otroke s posebnimi potrebami. Mama 10 letnega Bora Duška Milovanović iz Celja je prepričana, da država s takim ravnanjm tem otrokom povzroča nepopravljivo škodo. Opozarja, da je učno gradivo, ki ga skrbno pripravlja in po elektronski pošti pošilja njegova učiteljica, sicer dobrodošlo, a še zdaleč ne zadostuje. »Naši otroci potrebujejo različne pristope usposobljenih strokovnjakov, ki imajo na razpolago najrazličnejše posebne pripomočke.», pravi in dodaja, da je terapije težko nadomestiti za nazaj.
Šole za otroke s posebnimi potrebami ostajajo zaprte, posledice zanje bodo nepopravljive
Na pobudo dveh družin je ustavno sodišče pred dvema tednoma razveljavilo sklep vlade o šolanju na daljavo, saj ta podaljšanja sklepa ni objavila v Uradnem listu. Vlada je to pravno napako popravila in do nadaljnjega zaprla vse šole, tudi tiste, ki skrbijo za otroke s posebnimi potrebami. Tem otrokom pa država s takim ravnanjem povzroča nepopravljivo škodo, je ostra ena od pobudnic ustavne presoje Duška Milovanović iz Celja. Od kar je svoja vrata morala zapreti tudi celjska osnovna šola za otroke s posebnimi potrebami, se je njena družina znašla v zelo nezavidljivem položaju.
"Skoraj nemogoče je, frustracije so vedno večje. Bor ima redko gensko napako ter številne pridružene diagnoze, kot so epilepsija, motnja koncentracije in pozornosti, hiperaktivnost, selektivno hranjenje ter avtizem."
Učno gradivo, ki ga skrbno pripravlja in po elektronski pošti pošilja njegova učiteljica, je sicer dobrodošlo, a še zdaleč ne zadostuje.
"Naši otroci potrebujejo različne pristope usposobljenih strokovnjakov, ki imajo na razpolago najrazličnejše posebne pripomočke. Teh znanj in pripomočkov pa starši nimamo."
Še bistveno večja težava je, ker številni, tako kot Bor, nujno potrebujejo terapije.
"Te terapije, ki jih zdaj ni deležen že dva meseca, so še pomembnejše kot samo izobraževanje in jih bo težko nadomestiti za nazaj."
Ker te terapije potekajo individualno, težko razume, da jim jih država ne omogoči.
"Namesto da bi država dala prednost našim otrokom in bi jim omogočila vsaj prepotrebne terapije, je pred tem odprla frizerske salone, avtopralnice, cvetličarne. Tega ne razumem."
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ustavno sodišče je pred dvema tednoma razveljavilo sklep vlade o šolanju na daljavo, saj ta podaljšanja sklepa ni objavila v Uradnem listu. Vlada je to pravno napako popravila in do nadaljnjega zaprla vse šole, tudi tiste, ki skrbijo za otroke s posebnimi potrebami. Mama 10 letnega Bora Duška Milovanović iz Celja je prepričana, da država s takim ravnanjm tem otrokom povzroča nepopravljivo škodo. Opozarja, da je učno gradivo, ki ga skrbno pripravlja in po elektronski pošti pošilja njegova učiteljica, sicer dobrodošlo, a še zdaleč ne zadostuje. »Naši otroci potrebujejo različne pristope usposobljenih strokovnjakov, ki imajo na razpolago najrazličnejše posebne pripomočke.», pravi in dodaja, da je terapije težko nadomestiti za nazaj.
Šole za otroke s posebnimi potrebami ostajajo zaprte, posledice zanje bodo nepopravljive
Na pobudo dveh družin je ustavno sodišče pred dvema tednoma razveljavilo sklep vlade o šolanju na daljavo, saj ta podaljšanja sklepa ni objavila v Uradnem listu. Vlada je to pravno napako popravila in do nadaljnjega zaprla vse šole, tudi tiste, ki skrbijo za otroke s posebnimi potrebami. Tem otrokom pa država s takim ravnanjem povzroča nepopravljivo škodo, je ostra ena od pobudnic ustavne presoje Duška Milovanović iz Celja. Od kar je svoja vrata morala zapreti tudi celjska osnovna šola za otroke s posebnimi potrebami, se je njena družina znašla v zelo nezavidljivem položaju.
"Skoraj nemogoče je, frustracije so vedno večje. Bor ima redko gensko napako ter številne pridružene diagnoze, kot so epilepsija, motnja koncentracije in pozornosti, hiperaktivnost, selektivno hranjenje ter avtizem."
Učno gradivo, ki ga skrbno pripravlja in po elektronski pošti pošilja njegova učiteljica, je sicer dobrodošlo, a še zdaleč ne zadostuje.
"Naši otroci potrebujejo različne pristope usposobljenih strokovnjakov, ki imajo na razpolago najrazličnejše posebne pripomočke. Teh znanj in pripomočkov pa starši nimamo."
Še bistveno večja težava je, ker številni, tako kot Bor, nujno potrebujejo terapije.
"Te terapije, ki jih zdaj ni deležen že dva meseca, so še pomembnejše kot samo izobraževanje in jih bo težko nadomestiti za nazaj."
Ker te terapije potekajo individualno, težko razume, da jim jih država ne omogoči.
"Namesto da bi država dala prednost našim otrokom in bi jim omogočila vsaj prepotrebne terapije, je pred tem odprla frizerske salone, avtopralnice, cvetličarne. Tega ne razumem."
21. februar velja za mednarodni dan turističnih vodnikov in zato na ta dan marsikje po Sloveniji v organizaciji različnih stanovskih združenj turističnih vodnikov potekajo brezplačna vodenja, ki se jih lahko udeleži kdorkoli. Nekaj vodenj pa je namenjenih različnim ranljivim skupinam, v Ljubljani so tako vodniki posebno vodenje pripravili za begunce, pa za brezdomce, Slovenski etnografski muzej je med svoje eksponate povabil gluhe in naglušne, Slamnikarski muzej v Domžalah je gostil slepe in slabovidne. Vse bolj se namreč turistični delavci in tudi vodniki zavedajo pomembnosti dostopnega oziroma inkluzivnega turizma, torej turizma za osebe s posebnimi potrebami: slepe in slabovidne, gluhe in naglušne, gibalno ovirane, pa osebe z motnjami v duševnem razvoju …
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Mohamed Abdul Munem se je že rodil kot begunec – bil je palestinski begunec v Siriji. V Alepu je ustanovil svojo založbo in izdal dela številnih avtorjev – svojih ni smel, saj ni pisal naklonjeno režimu.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Triglav bo v letošnjem letu stopil v ospredje zanimanja najrazličnejših strokovnjakov od naravovarstvenikov, filozofov in zgodovinarjev. Prireditve povezane z našim očakom pa se bodo v Kobaridu, Trenti, Mojstrani in Bohinju kot napoveduje Anamarija Kunstelj vrstile vse leto.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ob robu odprtja zimskih Olimpijskih iger v Južni Koreji, velja obuditi spomin na , lahko bi rekli - Bohinjsko zimsko olimpijado. Prisluhnite pogovoru z Janezom Pikonom iz Bohinjske Bistrice, poznavalcem lokalne zgodovine, ljubiteljem vsega starosvetnega, ki je izbrskal podatke o tej olimpijadi in dodal spomine domačinov. Prispevek je pripravil Milan Trobič. foto: Ilustrirani Slovenec 1931/prof. Janko Ravnik
András Bodrogi opozarja, da so glasbeniki in umetniki še vedno premalo podjetni in se bojijo digitalnega sveta.
Podjetja v tuji lasti v zadnjih petih letih rastejo hitreje od slovenskega povprečja, je pokazala raziskava Centra za mednarodne odnose na FDV in agencije Spirit, in sicer tako po produktivnosti, izvozu, prodaji kot tudi zaposlenosti.
Karneval v Viareggiu je ena najbolj znanih pustnih prireditev v Italiji, na kateri se domačini predstavljajo z ogromnimi alegoričnimi vozovi na politične in socialne teme. Predstava na priobalni promenadi je obilno zabeljena s plesom in rajanjem. V Viareggio se je zapeljal tudi naš rimski dopisnik Janko Petrovec.
Na slovenski točki osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav Safe.si so ob mesecu varne rabe interneta, ki poteka tudi letošnji februar, pripravili nova gradiva, različne dejavnosti na šolah in celodnevni seminar s predavanji. Tokratni dan varne rabe interneta poteka pod geslom Ustvarjaj, povezuj in širi spoštovanje: prijaznejši internet se začne s teboj.
Beseda Emonika v slovenskem prostoru izraža željo po ureditvi ljubljanske železniške postaje in po izgradnji nove avtobusne postaje, ki je Ljubljana v pravem pomenu še nima. Pogodbo o njeni izgradnji sta pred dobrim desetletjem podpisala takratna predsednika vlade Slovenij in Madžarske. A kot kaže je v tem času propadel že drugi poskus uresničitve tega projekta.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
20-to stoletje je zaznamovalo rojstvo veleblagovnice in nakupovalnega centra kot posvečenega prostora potrošniške družbe. Za pionirja obmestnega nakupovalnega centra velja veleblagovnica Northgate, ki so jo zgradili leta 1950 v Seattlu v Združenih državah Amerike. 21-to stoletje zaznamuje digitalizacija vseh področij našega življenja, tudi nakupovanja. Seattle pa je spet mesto, kjer so odprli prvo trgovino svoje vrste na svetu.
Neveljaven email naslov