Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gregor in Anita Kofler svoj odnos do narave, gibanja, občudovanja lepega in odkrivanja novega prepletata z delovnimi navadami in družinskimi vrednotami, ki so pomemben del vzgoje treh sinov. Enajstletni Tomaž, devetletni Miha in štiriletni Rožle usmerjanje v različne, tudi njihovi starosti prilagojene športne dejavnosti jemljejo kot izziv. Pred božičem jih je obiskala Aljana Jocif.
Zaupanje mora biti, drugače ne gre
Gregor in Anita Kofler svoj odnos do narave, gibanja, občudovanja lepega in odkrivanja novega prepletata z delovnimi navadami in družinskimi vrednotami, ki so pomemben del vzgoje treh sinov. Enajstletni Tomaž, devetletni Miha in štiriletni Rožle usmerjanje v različne, tudi njihovi starosti prilagojene športne dejavnosti jemljejo kot izziv.
"Nekaj moramo početi. Če se da, to počnemo skupaj," pove oče Gregor, sam tudi profesionalni gorski vodnik, ki izkušnje prenaša na svoje otroke.
Udejstvovanje v športu, za zdaj rekreativnem, neprisiljeno oblikuje tudi značajske poteze, pomembne za življenje.
Starejša sinova se podajata v svet prostega plezanja, ob vodenju in usmerjanju staršev že premagujeta bolj zahtevne poti, ukvarjata se tudi s turnim smučanjem. Ferato Grančišče vidijo skozi okno, plezajo na Dovjem, na Urbasovi skali.
Nedavno so bili skupaj na Dovški babi. Ob vprašanju, kako zahtevno je s smučmi pozimi priti na vrh, se najstarejši Tomaž zasmeji in hitro odgovori:
"Moraš iti gor, sicer se ne moreš peljat dol. Pri turnem smučanju je vztrajnost za osvojitev vrha zelo pomembna. Lepo je, ko gremo na vrh zgodaj zjutraj, takrat je sneg za smučanje najboljši."
Devetletni Miha trenira hokej na Jesenicah, a zdaj zaradi omejitev treningov ni, zato trenerjeva navodila dobivajo na daljavo. Rad ima vse zimske športe, tudi tek na smučeh. Ponosno pa izbere svoj največji poletni dosežek.
"Najtežja je bila pa Škrlatica, veliko smo hodili, smo morali v enem dnevu gor in dol."
Domača opravila si razdelijo, tudi deske za nadstrešek so barvali skupaj. Barva je bila tudi drugod, ne le na deskah, nagajivo prizna Miha.
"S Tomažem imava list, na katerega vsak teden napiševa, kaj morava narediti. Igrače pa pospravljamo vsi trije. Igračo, s katero se igraš, tudi pospraviš."
Rožle, ki ima, kot pravi mama Anita, v starejših bratih najboljša učitelja, jima sledi z otroško radovednostjo, občudovanjem, včasih pa ju tudi ovije okoli prsta. Rožle je pravi otroški mojster za ustvarjanje prazničnih venčkov, tokratnega je ustvaril iz slanega testa, mandarin in storžkov, nabranih v gozdičku. Sicer pa se v dneh, ko ne hodi v vrtec, rad pohvali.
"Tudi jaz sem imel dve videokonferenci z vrtcem. Smo si lahko pomahali."
Mama Anita Kofler, tudi sama prekaljena rekreativna športnica, ve, da se lahko zgodi tudi kaj nepredvidljivega, a je najpomembneje to, da otrokom zaupaš.
"Zaupanje mora biti, drugače ne gre. Ob letošnji epidemiji in šolanju na daljavo tudi vrtca ni in smo še več skupaj. Sva pa z Gregorjem, oba sva samostojna podjetnika, svoje obveznosti prestavila pozno v noč. Smo prilagodljivi, hitro sprejmemo drugačne odločitve. Imamo pa veliko srečo, ker smo na vasi, tako rekoč v naravi, in je kombinacija obveznosti in prostega časa lažje izvedljiva."
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Gregor in Anita Kofler svoj odnos do narave, gibanja, občudovanja lepega in odkrivanja novega prepletata z delovnimi navadami in družinskimi vrednotami, ki so pomemben del vzgoje treh sinov. Enajstletni Tomaž, devetletni Miha in štiriletni Rožle usmerjanje v različne, tudi njihovi starosti prilagojene športne dejavnosti jemljejo kot izziv. Pred božičem jih je obiskala Aljana Jocif.
Zaupanje mora biti, drugače ne gre
Gregor in Anita Kofler svoj odnos do narave, gibanja, občudovanja lepega in odkrivanja novega prepletata z delovnimi navadami in družinskimi vrednotami, ki so pomemben del vzgoje treh sinov. Enajstletni Tomaž, devetletni Miha in štiriletni Rožle usmerjanje v različne, tudi njihovi starosti prilagojene športne dejavnosti jemljejo kot izziv.
"Nekaj moramo početi. Če se da, to počnemo skupaj," pove oče Gregor, sam tudi profesionalni gorski vodnik, ki izkušnje prenaša na svoje otroke.
Udejstvovanje v športu, za zdaj rekreativnem, neprisiljeno oblikuje tudi značajske poteze, pomembne za življenje.
Starejša sinova se podajata v svet prostega plezanja, ob vodenju in usmerjanju staršev že premagujeta bolj zahtevne poti, ukvarjata se tudi s turnim smučanjem. Ferato Grančišče vidijo skozi okno, plezajo na Dovjem, na Urbasovi skali.
Nedavno so bili skupaj na Dovški babi. Ob vprašanju, kako zahtevno je s smučmi pozimi priti na vrh, se najstarejši Tomaž zasmeji in hitro odgovori:
"Moraš iti gor, sicer se ne moreš peljat dol. Pri turnem smučanju je vztrajnost za osvojitev vrha zelo pomembna. Lepo je, ko gremo na vrh zgodaj zjutraj, takrat je sneg za smučanje najboljši."
Devetletni Miha trenira hokej na Jesenicah, a zdaj zaradi omejitev treningov ni, zato trenerjeva navodila dobivajo na daljavo. Rad ima vse zimske športe, tudi tek na smučeh. Ponosno pa izbere svoj največji poletni dosežek.
"Najtežja je bila pa Škrlatica, veliko smo hodili, smo morali v enem dnevu gor in dol."
Domača opravila si razdelijo, tudi deske za nadstrešek so barvali skupaj. Barva je bila tudi drugod, ne le na deskah, nagajivo prizna Miha.
"S Tomažem imava list, na katerega vsak teden napiševa, kaj morava narediti. Igrače pa pospravljamo vsi trije. Igračo, s katero se igraš, tudi pospraviš."
Rožle, ki ima, kot pravi mama Anita, v starejših bratih najboljša učitelja, jima sledi z otroško radovednostjo, občudovanjem, včasih pa ju tudi ovije okoli prsta. Rožle je pravi otroški mojster za ustvarjanje prazničnih venčkov, tokratnega je ustvaril iz slanega testa, mandarin in storžkov, nabranih v gozdičku. Sicer pa se v dneh, ko ne hodi v vrtec, rad pohvali.
"Tudi jaz sem imel dve videokonferenci z vrtcem. Smo si lahko pomahali."
Mama Anita Kofler, tudi sama prekaljena rekreativna športnica, ve, da se lahko zgodi tudi kaj nepredvidljivega, a je najpomembneje to, da otrokom zaupaš.
"Zaupanje mora biti, drugače ne gre. Ob letošnji epidemiji in šolanju na daljavo tudi vrtca ni in smo še več skupaj. Sva pa z Gregorjem, oba sva samostojna podjetnika, svoje obveznosti prestavila pozno v noč. Smo prilagodljivi, hitro sprejmemo drugačne odločitve. Imamo pa veliko srečo, ker smo na vasi, tako rekoč v naravi, in je kombinacija obveznosti in prostega časa lažje izvedljiva."
V četrtek se začenja volilna kampanja pred državnozborskimi volitvami. Ali lahko primerjamo javnomnenjske raziskave o podpori političnim strankam različnih agencij? Kaj so prednosti in kaj slabosti teh raziskav, krojijo ali merijo javno mnenje?
Skupina raziskovalcev Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in obeh kliničnih centrov se je priključila evropskemu projektu Genomic Data Infrastructure. V okviru projekta bodo strokovnjaki pridobili Slovenski genom, ki bo izredno olajšal genomsko diagnostiko v Sloveniji, tudi na področju redkih bolezni, saj bo v skupno evropsko bazo združil podatke o genetski variabilnosti reprezentativnega vzorca zdravih prebivalk in prebivalcev Slovenije. Zdrave Slovence vabijo k darovanju nekaj kapljic krvi. Prijave zbirajo na spletni strani redkih bolezni.
Aleks Petrov je leta 2018 prišel v Slovenijo iz Kijeva skupaj s soprogo in hčerkama, starima 6 in 10 let. V Ukrajinski prestolnici so prodali hišo, ki so jo zgradili, in se odločili, da nadaljujejo življenje v Evropski uniji. V Slovenijo so prišli zaradi narave in kolesarjenja, pravi danes. Glede na vse, kar se v Ukrajini dogaja zdaj, je bila odločitev prava. Zadnji tedni pa so bili tudi za Aleksa Petrova zelo stresni. Iz Ukrajine je namreč reševal ženine in svoje starše. Kako je potekal njihov beg iz napadene države, je pripovedoval Mateji Železnikar
V zobozdravstvu ugotavljajo, da je slabša ustna higiena ena od posledic epidemije. To velja zlasti za otroke in starejše. Kljub temu, da so bile zobozdravstvene ambulante razen v prvem valu epidemije odprte, so bile ustavljene preventivne dejavnosti. Pri tem je pomembna tudi lastna skrb za zdravje in redni zobozdravstveni pregledi, ki pa so za mnoge nedosegljivi.
Gostilna oz. Lokanda Devetak na Vrhu sv. Mihaela nad Sovodnjami, 10 minut vožnje iz Gorice, deluje že več kot 150 let. Dobra tri desetletja jo vodi zamejski Slovenec Avguštin Devetak z ženo in s štirimi hčerami, njihova filozofija je ohranjanje tradicije in kraškega kulinaričnega izročila, ki jima dodajajo nove sestavine. Sami pridelajo velik del tistega, kar ponujajo na jedilniku, saj je hči Sara z možem vzpostavila ekološko kmetijo, ki je namenjena tudi izobraževanju. Velik pomen družina Devetak namenja tudi ohranjanju slovenskega jezika in slovenskih jedi.
Evropska prestolnica kulture je prestižni naziv, ki ga vsako leto, po kompleksnem mednarodnem procesu izbire, podelijo dvema evropskima mestoma. Nosilka naziva za celotno leto oblikuje in izvede izvirni program umetniških in kulturnih dogodkov, s katerim poudarja bogastvo evropske kulturne različnosti, njeno skupno zgodovino in dediščino ter utrjuje medsebojno razumevanje skozi univerzalni jezik ustvarjalnosti. Leta 2025 bosta ta naziv združeno nosili Nova Gorica in Gorica. Kako potekajo priprave na ta projekt, kakšen je pomen skupne kandidature in kaj naziv prinaša prebivalcem obeh Goric, nam je pojasnil Robert Frandolič, član goriškega odbora EPK.
Življenje slovenske narodne skupnosti na Goriškem in glasbeno dejavnost rojakov, ki se srečujejo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici, nam predstavljata predsednica Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel Franca Padovan, županja občine Števerjan in pokrajinska predsednica SSO, ter pesnik David Bandelj, zborovodja večkrat nagrajenega mladinskega mešanega zbora Emil Komel.
Kulturni center Lojze Bratuž v italijanski Gorici je središče ljubiteljske kulture, vzgojno in športno središče, ki združuje Slovence z obeh strani meje. Predstavila nam ga je predsednica Franka Žgavec.
Že 10 let se v središču prestolnice, na Pogačarjevem trgu, nekaj let pa še v izbranih slovenskih mestih, vsak petek spomladi in poleti odvija Odprta kuhna, kjer pridejo na svoj račun ljubitelji ulične hrane. Utrip s prvega dne 10. sezone je v mikrofon ujela Tina Lamovšek.
Znani novinar opozarja, da so javni mediji zaradi pritiskov populističnih in skrajno desničarskih gibanj na razpotju in da se morajo vnovič boriti za neodvisnost. Opozarja tudi, da brez neodvisnih medijev ni demokracije.
Po tem, ko je pred dobrimi tremi leti največje slovensko živilsko podjetje Perutnina Ptuj dobilo ukrajinskega lastnika, tam zdaj vsak dan od začetka vojne zbirajo potrebščine za pomoč Ukrajini. Pri tem so se še posebej izkazali prav v Perutnini zaposleni Ukrajinci.
V Stari Elektrarni v Ljubljani je potekala mednarodna konferenca Skupaj do stanovanj, na kateri so govorke in govorci pozornost namenili različnim oblikam reševanja stanovanjskega vprašanja. Konferenca je zaostreno stanovanjsko krizo umestila v čas in prostor in ponudila vpogled v nešpekulativne skupnostne stanovanjske rešitve, ki dobro delujejo v tujini in bi lahko pomembno prispevale k reševanju stanovanjskega vprašanja tudi pri nas. Po predstavitvi dveh dobrih praks iz tujine – Stanovanjske zadruge Kohlenrutsche iz Dunaja in Skupnostnega zemljiškega sklada iz Bruslja, so o stanju pri nas razpravljali predstavniki nekaterih pobud za stanovanjske zadruge iz lokalnega okolja in javnih akterjev. Konferenca se je udeležila Urška Henigman.
Mladi sicer marsikatero prekarno delo lahko združijo s študijem in ga opravijo v času, ko nimajo študijskih obveznosti, a prekarno delo jim ne omogoča finačne zanesljivosti, pogosto potrebujejo tudi več ur za opravljeno delo, kot dobijo plačano. Pogosto opravljajo povsem enako delo kot redno zaposleni.
Že od januarja ni bilo večjega dežja. Suša je v kmetijstvu že povzročila težave. Ali lahko že zdaj rečemo, da bodo zaradi pomanjkanja paše prizadeti tudi živinorejci?
Od leta 2016 je tretja sreda v marcu slovenski Dan možganov. Vlada Republike Slovenije je namreč takrat na pobudo Sinapse, Slovenskega društva za nevroznanost in Sveta za možgane razglasila ta dan in s tem je bila Slovenija tudi prva v svetovnem merilu, ki je na tak način priznala pomen tega organa in skrbi zanj. Ob šestem dnevu možganov je Mojca Delač pred radijski mikrofon povabila zdravnico in nevroznanstvenico, prof. dr. Majo Bresjanac, vodjo laboratorija za regeneracijo in plastičnost živčevja na Inštitutu za patološko fiziologijo ter predsednico Slovenskega društva za nevroznanost.
Na Prvega so se obrnile bolnice, ki si prizadevajo, da bi bilo tudi v Sloveniji dostopno še tretje zdravilo za zdravljenje bolezni ščitnice. Nekatere bolnice namreč opažajo, da imajo po zdravilih, ki sta odobreni pri nas, več stranskih učinkov. Med njimi so nespečnost, glavobol in izčrpanost. Rešitev vidijo v novem zdravilu; vendar so naletele na oviro. Ker farmacevtska družba, ki zdravilo proizvaja, ne kaže zanimanja za slovenski trg, morajo ponj v tujino. Kje se zapleta in kakšne so možne rešitve? Sodelujejo Suzana Bogme (društvo Moja ščitnica Maribor), Jurij Fürst (ZZZS), Matjaž Marc (JAZMP) in prim. Mitja Topalovič (UKC Maribor). Foto: Darryl Leja, NHGRI/ Flickr, cc
Na novinarski konferenci v Ljubljani so danes dopoldne predstavili projekt POMNI (www.pomni.si), v okviru katerega bodo izvedli brezplačne presejalne teste za zgodnje odkrivanje demence. Načrtujejo, da bo v tej fazi sodelovalo okrog 500 udeležencev, starejših od 60 let. Gre za neprofitni partnerski projekt različnih organizacij, podjetij, društev, raziskovalcev in zdravnikov, ki delujejo na področju te nevrodegenerativne bolezni. Več o tem je povedal Jurij Dreo, soustanovitelj nevroznanstvenega podjetja Braintrip, ki je pobudnik projekta Pomni. Demenca bo po napovedih Svetovne zdravstvene organizacije prizadela enega od desetih ljudi na našem planetu. Po njihovih ocenah letno na globalni ravni povzroči za 1000 milijard evrov finančnega bremena, pojasnjuje Jurij Dreo. Seveda pa demenca ne predstavlja samo zdravstvenega in finančnega bremena, pač pa tudi socialno breme za bolnika in predvsem njegovo okolico. Glede na to Jurij Dreo ocenjuje, da se bo bolezen dotaknila vsakega drugega prebivalca Slovenije, ker bo zbolel nekdo od njihovih bližnjih. Presejalna testiranja Pomni bodo potekala po vsej državi, seveda pa je zgodnje odkrivanje bolezni izjemnega pomena.
Ukrajinski veleposlanik v Sloveniji je napade ruske vojske v Ukrajini označil za genocid. Kot je dejal, je Kremelj pričakoval, da bodo Ukrajinci ruske vojake sprejeli s cvetjem. Zdaj pa bodo svojci padlih Rusov potrebovali veliko cvetja za grobove svojih sinov, ki so zadnje počivališče našli na ukrajinski zemlji.
Vlada je za 30 dni zamrznila najvišji ceni pogonskih goriv, torej dizelskega goriva in 95-oktanskega bencina. Ni pa posegla v ceno kurilnega olja, tako da se ta še vedno oblikuje na trgu.
Zaposleni na Radioteleviziji Slovenija so vnovič opozorili na vse bolj nevzdržne razmere na javnem zavodu. Izpostavili so nedavno imenovanje Igorja Pirkoviča za vršilca dolžnosti urednika Multimedijskega Centra RTV Slovenija. Kot so poudarili, je njegovo imenovanje nesprejemljivo, ker je bilo izpeljano s kršitvijo predpisov. Pirkovič je po njihovi oceni tudi neprimeren za ta položaj, saj tako javno kot zasebno kaže politično naklonjenost največji vladni stranki. Zbor zaposlenih pred RTV poslopjem je spremljala Lucija Dimnik Rikić.
Neveljaven email naslov