Gregor in Anita Kofler svoj odnos do narave, gibanja, občudovanja lepega in odkrivanja novega prepletata z delovnimi navadami in družinskimi vrednotami, ki so pomemben del vzgoje treh sinov. Enajstletni Tomaž, devetletni Miha in štiriletni Rožle usmerjanje v različne, tudi njihovi starosti prilagojene športne dejavnosti jemljejo kot izziv. Pred božičem jih je obiskala Aljana Jocif.

Zaupanje mora biti, drugače ne gre

Gregor in Anita Kofler svoj odnos do narave, gibanja, občudovanja lepega in odkrivanja novega prepletata z delovnimi navadami in družinskimi vrednotami, ki so pomemben del vzgoje treh sinov. Enajstletni Tomaž, devetletni Miha in štiriletni Rožle usmerjanje v različne, tudi njihovi starosti prilagojene športne dejavnosti jemljejo kot izziv.

"Nekaj moramo početi. Če se da, to počnemo skupaj," pove oče Gregor, sam tudi profesionalni gorski vodnik, ki izkušnje prenaša na svoje otroke.

Udejstvovanje v športu, za zdaj rekreativnem, neprisiljeno oblikuje tudi značajske poteze, pomembne za življenje.

Starejša sinova se podajata v svet prostega plezanja, ob vodenju in usmerjanju staršev že premagujeta bolj zahtevne poti, ukvarjata se tudi s turnim smučanjem. Ferato Grančišče vidijo skozi okno, plezajo na Dovjem, na Urbasovi skali.

Nedavno so bili skupaj na Dovški babi. Ob vprašanju, kako zahtevno je s smučmi pozimi priti na vrh, se najstarejši Tomaž zasmeji in hitro odgovori:

"Moraš iti gor, sicer se ne moreš peljat dol. Pri turnem smučanju je vztrajnost za osvojitev vrha zelo pomembna. Lepo je, ko gremo na vrh zgodaj zjutraj, takrat je sneg za smučanje najboljši."

Devetletni Miha trenira hokej na Jesenicah, a zdaj zaradi omejitev treningov ni, zato trenerjeva navodila dobivajo na daljavo. Rad ima vse zimske športe, tudi tek na smučeh. Ponosno pa izbere svoj največji poletni dosežek.

"Najtežja je bila pa Škrlatica, veliko smo hodili, smo morali v enem dnevu gor in dol."

Domača opravila si razdelijo, tudi deske za nadstrešek so barvali skupaj. Barva je bila tudi drugod, ne le na deskah, nagajivo prizna Miha.

"S Tomažem imava list, na katerega vsak teden napiševa, kaj morava narediti. Igrače pa pospravljamo vsi trije. Igračo, s katero se igraš, tudi pospraviš."

Rožle, ki ima, kot pravi mama Anita, v starejših bratih najboljša učitelja, jima sledi z otroško radovednostjo, občudovanjem, včasih pa ju tudi ovije okoli prsta. Rožle je pravi otroški mojster za ustvarjanje prazničnih venčkov, tokratnega je ustvaril iz slanega testa, mandarin in storžkov, nabranih v gozdičku. Sicer pa se v dneh, ko ne hodi v vrtec, rad pohvali.

"Tudi jaz sem imel dve videokonferenci z vrtcem. Smo si lahko pomahali."

Mama Anita Kofler, tudi sama prekaljena rekreativna športnica, ve, da se lahko zgodi tudi kaj nepredvidljivega, a je najpomembneje to, da otrokom zaupaš.

"Zaupanje mora biti, drugače ne gre. Ob letošnji epidemiji in šolanju na daljavo tudi vrtca ni in smo še več skupaj. Sva pa z Gregorjem, oba sva samostojna podjetnika, svoje obveznosti prestavila pozno v noč. Smo prilagodljivi, hitro sprejmemo drugačne odločitve. Imamo pa veliko srečo, ker smo na vasi, tako rekoč v naravi, in je kombinacija obveznosti in prostega časa lažje izvedljiva."