Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nagrajenec mednarodnega Medisovega natečaja za spodbujanje in nagrajevanje znanstveno-raziskovalnega dela v klinični medicini in farmaciji je bil tudi revmatolog Rok Ješe, ki na kliničnem oddelku za revmatologijo v Ljubljani uspešno povezuje klinično in raziskovalno delo. Pri bolnikih s sumom na gigantocelični arteritis so uspeli zmanjšati delež oslepelih z dobrih trideset na manj kot 10 odstotkov. Njegova strokovna prizadevanja so prepoznali tudi v mednarodnem okolju. »Tega sem zelo vesel«, je v pogovoru z Aljano Jocif najprej povedal revmatolog dr. Rok Ješe.
Raziskovanje je izziv, ki zahteva čas in odrekanje prostemu času
Rok Ješe, specialist revmatolog, je na letošnjem mednarodnem Medisovem natečaju za spodbujanje in nagrajevanje znanstveno-raziskovalnega dela v klinični medicini in farmaciji skupaj s sedmimi slovenskimi zdravniki z drugih področij dobil prestižno priznanje.
»Ta nagrada mi veliko pomeni, je potrditev dosedanjega dela in spodbuda za nadaljnje raziskovalno delo v revmatologiji.«
Nagrajen znanstveni prispevek je povezan z raziskavo pri bolnikih z gigantoceličnim arteritisom. Z raziskavo je skupaj s sodelavci skušal olajšati in pospešiti diagnosticiranje pri bolnikih s sumom na to bolezen. Posledica zapleta pri tej bolezni je lahko tudi trajna slepota. Pred desetimi leti je tretjina bolnikov izgubila vid, še preden so prišli do specialista, danes ta odstotek uspešno zmanjšujejo. V preteklosti so pri teh bolnikih opravljali biopsijo temporalne arterije. Ultrazvočno diagnosticiranje je hitrejše, za bolnika neboleče, omogoča pregled več delov in večjega števila žil. Uvedli smo tudi standardne meritve.
»Raziskovanje je svojstven izziv, zahteva čas in odrekanje tudi v prostem času. Klinično delo ima prednost, ga pa priključimo raziskovalnemu. Timski duh je zelo pomemben, nadrejeni nas spodbujajo, mlade usmerjajo k raziskavam. Klinični oddelek za revmatologijo je med oddelki, ki imajo znotraj UKC največje število raziskav. »
»Zaradi epidemije in pomanjkanja števila postelj se je klinični oddelek za revmatologijo moral preseliti iz bolnice Petra Držaja. Nekaj zdravnikov je na covidnem oddelku, ena ekipa je v osmem nadstropju UKC, ambulantne preglede opravljamo na dermatološki kliniki, kar je logistično in organizacijsko zahtevno za bolnike in zaposlene,« pojasni revmatolog Rok Ješe.
4425 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Nagrajenec mednarodnega Medisovega natečaja za spodbujanje in nagrajevanje znanstveno-raziskovalnega dela v klinični medicini in farmaciji je bil tudi revmatolog Rok Ješe, ki na kliničnem oddelku za revmatologijo v Ljubljani uspešno povezuje klinično in raziskovalno delo. Pri bolnikih s sumom na gigantocelični arteritis so uspeli zmanjšati delež oslepelih z dobrih trideset na manj kot 10 odstotkov. Njegova strokovna prizadevanja so prepoznali tudi v mednarodnem okolju. »Tega sem zelo vesel«, je v pogovoru z Aljano Jocif najprej povedal revmatolog dr. Rok Ješe.
Raziskovanje je izziv, ki zahteva čas in odrekanje prostemu času
Rok Ješe, specialist revmatolog, je na letošnjem mednarodnem Medisovem natečaju za spodbujanje in nagrajevanje znanstveno-raziskovalnega dela v klinični medicini in farmaciji skupaj s sedmimi slovenskimi zdravniki z drugih področij dobil prestižno priznanje.
»Ta nagrada mi veliko pomeni, je potrditev dosedanjega dela in spodbuda za nadaljnje raziskovalno delo v revmatologiji.«
Nagrajen znanstveni prispevek je povezan z raziskavo pri bolnikih z gigantoceličnim arteritisom. Z raziskavo je skupaj s sodelavci skušal olajšati in pospešiti diagnosticiranje pri bolnikih s sumom na to bolezen. Posledica zapleta pri tej bolezni je lahko tudi trajna slepota. Pred desetimi leti je tretjina bolnikov izgubila vid, še preden so prišli do specialista, danes ta odstotek uspešno zmanjšujejo. V preteklosti so pri teh bolnikih opravljali biopsijo temporalne arterije. Ultrazvočno diagnosticiranje je hitrejše, za bolnika neboleče, omogoča pregled več delov in večjega števila žil. Uvedli smo tudi standardne meritve.
»Raziskovanje je svojstven izziv, zahteva čas in odrekanje tudi v prostem času. Klinično delo ima prednost, ga pa priključimo raziskovalnemu. Timski duh je zelo pomemben, nadrejeni nas spodbujajo, mlade usmerjajo k raziskavam. Klinični oddelek za revmatologijo je med oddelki, ki imajo znotraj UKC največje število raziskav. »
»Zaradi epidemije in pomanjkanja števila postelj se je klinični oddelek za revmatologijo moral preseliti iz bolnice Petra Držaja. Nekaj zdravnikov je na covidnem oddelku, ena ekipa je v osmem nadstropju UKC, ambulantne preglede opravljamo na dermatološki kliniki, kar je logistično in organizacijsko zahtevno za bolnike in zaposlene,« pojasni revmatolog Rok Ješe.
Mnogi bi radi pomagali ljudem, ki so se znašli v stiski zaradi neurij in poplav. Pojavljajo se tudi pozivi k neposrednemu nakazovanju denarja na njihove transakcijske račune. A humanitarne organizacije imajo v zvezi s tem pomisleke. Sredstva za pomoč je mogoče nakazati tudi s poslanim SMS-sporočilom s ključno besedo UJMA5 oz. UJMA10 (Rdeči križ Slovenije), KARITAS5 oz. KARITAS10 (Slovenska karitas) ali ENOSRCE5 (Zveza prijateljev mladine Slovenije) na številko 1919.
Iz Posavja danes vendarle prinašamo dobre novice, saj se stanje počasi normalizira, zmanjšal se je pretok Save in vode se počasi umikajo v struge. Z nami je bil dopisnik Jože Žura, ki nam je postregel z najnovejšimi podatki.
Strokovnjaki zaradi razmočenosti tal opozarjajo na veliko nevarnost zemeljskih plazov, marsikoga skrbi, pogleduje v breg nad sabo oziroma nad svojo hišo, zato je Jolanda Lebar poklicala Geološki zavod Slovenije, govorila je z doktorico Tino Peternel.
Izredne razmere na Koroškem še ostajajo, iz Prevalj se nam je oglasila dopisnica Metka Pirc, ki je pred mikrofon povabila poveljnika prevaljskih gasilcev Aljaža Porija in župana Prevalj Matica Tasiča.
Dopisnik Matija Mastnak se je prebil do Ljubnega ob Savinji. V oglašanju je opisal, kakšna je pot do tja in kako je s povezavami te občine z ostalo Slovenijo.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Neveljaven email naslov