Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Šole in zavodi za učence s posebnimi potrebami jutri po skoraj treh mesecih učenja na daljavo znova odpirajo vrata. Učitelji in zaposleni pa se danes udeležujejo preventivnega testiranja. Pogovarjali smo se s Katjušo Koprivnikar, direktorico centra za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne Ljubljana.
Tako učenci kot njihovi starši se vrnitve veselijo, hkrati pa ostaja bojazen pred širjenjem okužbe
Šole in zavodi za učence s posebnimi potrebami jutri po skoraj treh mesecih učenja na daljavo znova odpirajo vrata. Učitelji in zaposleni pa se danes udeležujejo preventivnega testiranja. Testiranje ni obvezno, temveč je priporočljivo, da bi se lahko čim varneje vrnili v prostore zavodov in šol. Pogovarjali smo se s Katjušo Koprivnikar, direktorico Centra za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne Ljubljana.
Izobraževanje so, kot vse ostale šole, v tem času izvajali na daljavo:
»Naši učenci, predvsem starejši, s tem niso imeli večjih težav, ker so vajeni dela z računalniki. Medtem ko so imeli mlajši učenci precejšnje težave, predvsem pa otroci v posebnem programu, pri katerih je izobraževanje na daljavo skoraj nemogoče. Veliko vlogo so tu odigrali starši, ki so jim pomagali pri vsakodnevnem delu.«
Katjuša Koprivnikar poudarja, da je izpolnjevanje šolskih obveznosti na daljavo le ena od težav, s katerimi se otroci soočajo:
"Mi pričakujemo, da se bodo pojavile stiske, kar se tiče socializacije in spremembe vedenja ter težave zaradi upada gibalnih sposobnosti. Ponovno se jim je porušila struktura dneva. In vse to bo treba ponovno vzpostavit, preden gremo z učno snovjo naprej.«
V njihovem zavodu je trenutno štirideset učencev, v posameznih oddelkih pa so povprečno štirjeučenci, nekateri s kompleksnimi težavami, s katerimi dela več zaposlenih. Na odprtje šol so se pripravljali čez praznike:
"Vendar se situacija iz dneva v dan spreminja. Predvsem zato, ker učitelji oz. zaposleni sporočajo, da so zboleli oz. bodo izkoristili varstvo otrok. Tako da je organizacija pouka kar zahtevna. Po testih, ki jih bomo danes opravili, bomo videli, kakšna bo situacija popoldne, če bodo potrebne še kakšne prilagoditve. Sicer se pa otroci vrnejo normalno po urniku, kot so zaključili oktobra. Zanje bomo pripravili prilagojene vsebine, tako da se bodo počutili varno in sprejeto."
Kot v vseh šolah so oblikovali mehurčke. Vsak razred predstavlja svoj mehurček. Organizirali so pouk tako, da se v določenem dnevu v posameznem razredu izmenja minimalno število odraslih oseb.
Nekateri zavodi so hitra testiranja zaposlenih organizirali kar na šolah, drugi ravnatelji so se obrnili na zdravstvene domove.
4428 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Šole in zavodi za učence s posebnimi potrebami jutri po skoraj treh mesecih učenja na daljavo znova odpirajo vrata. Učitelji in zaposleni pa se danes udeležujejo preventivnega testiranja. Pogovarjali smo se s Katjušo Koprivnikar, direktorico centra za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne Ljubljana.
Tako učenci kot njihovi starši se vrnitve veselijo, hkrati pa ostaja bojazen pred širjenjem okužbe
Šole in zavodi za učence s posebnimi potrebami jutri po skoraj treh mesecih učenja na daljavo znova odpirajo vrata. Učitelji in zaposleni pa se danes udeležujejo preventivnega testiranja. Testiranje ni obvezno, temveč je priporočljivo, da bi se lahko čim varneje vrnili v prostore zavodov in šol. Pogovarjali smo se s Katjušo Koprivnikar, direktorico Centra za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne Ljubljana.
Izobraževanje so, kot vse ostale šole, v tem času izvajali na daljavo:
»Naši učenci, predvsem starejši, s tem niso imeli večjih težav, ker so vajeni dela z računalniki. Medtem ko so imeli mlajši učenci precejšnje težave, predvsem pa otroci v posebnem programu, pri katerih je izobraževanje na daljavo skoraj nemogoče. Veliko vlogo so tu odigrali starši, ki so jim pomagali pri vsakodnevnem delu.«
Katjuša Koprivnikar poudarja, da je izpolnjevanje šolskih obveznosti na daljavo le ena od težav, s katerimi se otroci soočajo:
"Mi pričakujemo, da se bodo pojavile stiske, kar se tiče socializacije in spremembe vedenja ter težave zaradi upada gibalnih sposobnosti. Ponovno se jim je porušila struktura dneva. In vse to bo treba ponovno vzpostavit, preden gremo z učno snovjo naprej.«
V njihovem zavodu je trenutno štirideset učencev, v posameznih oddelkih pa so povprečno štirjeučenci, nekateri s kompleksnimi težavami, s katerimi dela več zaposlenih. Na odprtje šol so se pripravljali čez praznike:
"Vendar se situacija iz dneva v dan spreminja. Predvsem zato, ker učitelji oz. zaposleni sporočajo, da so zboleli oz. bodo izkoristili varstvo otrok. Tako da je organizacija pouka kar zahtevna. Po testih, ki jih bomo danes opravili, bomo videli, kakšna bo situacija popoldne, če bodo potrebne še kakšne prilagoditve. Sicer se pa otroci vrnejo normalno po urniku, kot so zaključili oktobra. Zanje bomo pripravili prilagojene vsebine, tako da se bodo počutili varno in sprejeto."
Kot v vseh šolah so oblikovali mehurčke. Vsak razred predstavlja svoj mehurček. Organizirali so pouk tako, da se v določenem dnevu v posameznem razredu izmenja minimalno število odraslih oseb.
Nekateri zavodi so hitra testiranja zaposlenih organizirali kar na šolah, drugi ravnatelji so se obrnili na zdravstvene domove.
V Kobilarni Lipica letos pričakujejo okoli 30 žrebet. Nekaj več kot 20 jih je že na svetu. Andrejo Gradišar je v njihov vrtec popeljal vodja konjarjev Matjaž Tomšič.
Celotna avtomobilska industrija, ki je do zdaj temeljila na nenehnem povečevanju števila izdelanih vozil in novih modelov, je po krizi zaradi pandemije koronavirusa pred spremembami. Blagovne znamke bodo prevetrile dobaviteljske verige, pričakovati je zmanjševanje števila modelov, več pozornosti pa bi morali nameniti okolju prijaznejšim tehnologija, razvoju avtonomnih vozil, itn.
Veste, kaj imajo skupnega kraški ovčar, lipicanec, bovška ovca in štajerska kokoš? Vse najdete na seznamu slovenskih avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali. Seveda se seznam z omenjenimi ne konča – slovenskih avtohtonih pasem je 13, tradicionalnih pa še dodatnih 14. V čem se ti dve skupini živali razlikujeta, kako se določi, katera pasma je na nekem območju avtohtona, in kaj rejcem prinaša reja avtohtonih živali, so vprašanja, ki jih je Andreja Čokl zastavila prof. dr. Petru Dovču z Oddelka za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
V Avstriji so se odprli hoteli, apartmaji in kampi. Računajo na porast števila turistov, a za zdaj Dunaj sameva. Tudi v turističnih agencijah v teh dneh ni skoraj nikogar, ki bi rezerviral počitnice. Vlada je Avstrijce pozvala, naj ostanejo doma in pomagajo domačemu turizmu, a avstrijskih gostom Dunaj ne diši preveč. Cene so visoke.
Ministrstvo za okolje bo pripravilo seznam prednostnih investicij, ki naj bi tako dobile zagon. A slišati je pomisleke, da pri tem odpadejo tudi vse varovalke, ki so doslej zastopale interese okolja.
Epidemija bo v ponedeljek preklicana, vendar omejitev distribucije tiskovin do nadaljnjega ostaja. Ali je to malomarnost, so na tiskovine ob sproščanju ukrepov pozabili, ali pa gre za načrtno omejevanje poslovanja medijev, ki so zaradi upada oglaševanja v nezavidljivem položaju? Medije je presenetilo tudi nedavno sporočilo z ministrstva za kulturo, da ne morejo z gotovostjo vedeti, ali bodo lahko zagotovili izplačilo vseh sredstev na podlagi oktobra lani končanega medijskega razpisa. Medijski ustvarjalci se bojijo, da gre za načrtno oviranje ali nagajanje medijem.
Epidemija Covid-19 je močno prizadela slovensko gospodarstvo, številni zaposleni so ostali breza dela ali na čakanju. Brez dela in s tem tudi brez zaslužka pa so ostali tudi tisti dijaki in študenti, ki opravljajo t. i. študentsko delo oz. delo prek študentskih napotnic. Kakšno je bilo stanje na tem področju v času epidemije, koliko študentov je delalo in kako bo s tem delom v poletni sezoni, ko dela največ dijakov in študentov? Nekaj podatkov so zbrali v e-študentskem servisu, predstavila jih bo Saša Praček.
Protivladni protesti so posledica odmaknjenosti politične elite od državljanov, katerih mnenja niso slišana, kaj šele upoštevana, pa meni politični analitik Tomaž Deželan s fakultete za družbene vede:
Vlada je med epidemijo sprejela odlok o prepovedi in omejitvah javnega prevoza potnikov v Sloveniji zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije novega koronavirusa. Javni prevoz je zastal, taksiji so lahko vozili, vendar so morali vozniki pred vstopom novega potnika vozilo razkužiti. Taksisti v en glas poudarjajo, da prometa v času epidemije skoraj ni bilo. Taksist Rajko, tako kot mnogi drugi taksisti, dela ni mogel opravljati, saj ni imel zaščitne opreme, kot so rokavice in maska.
Razmere v domovih za starejše se postopoma normalizirajo, ukrepi so manj strogi, kjer ni bilo okužb. Ni še jasno koliko novih oskrbovancev bodo lahko sprejeli, na sprejem pa čaka približno 12 tisoč starostnikov.
Potem ko je aprila število brezposelnih vsak teden poskočilo za okoli 1000, se trend odpuščanja v maju očitno umirja. Ta hip je tako v naši državi 90 tisoč 272 oseb brez dela. Na odboj od dna pa kaže tudi kazalnik zaupanja med gospodarstveniki, ki se je maja glede na april izboljšal za 6,5 odstotne točke. Kljub rahlemu izboljšanju o resnem okrevanju, še ne moremo govoriti.
Nekatera državna podjetja predlagajo zadržanje, to je neizplačilo dobičkov. Bo država na to pristala? Mali delničarji v VZMD so na nogah.
Ena od najbolj prizadetih gospodarskih panog v času koronavirusa je zagotovo turizem. V Italiji, denimo, bodo veseli, če bodo rešili 30 odstotkov načrtovanega prometa. Turizem v sosednji državi zaleže za 13 odstotkov bruto domačega proizvoda – zdaj pa tam tvegajo, da bo brez dela ostala tretjina turističnih delavcev. Toda hotelirji se kljub temu ne dajo, čeprav vedo, da se bodo v razmeroma normalno stanje vrnili šele prihodnjo pomlad. Naš rimski dopisnik Janko Petrovec se je o posledicah koronavirusne krize na turizem v Italiji pogovarjal z direktorjem Nacionalnega združenja hotelirjev Federalberghi - Alessandrom Nucaro.
Čustvena povezanost in socialni stiki so ključni za razvoj otrok in mladostnikov, zato bi se morali v šole čim prej vrniti vsi učenci, opozarja razvojna psihologinja Ljubica Marjanovič Umek. Dolgotrajna izolacija je pri psihološkem zdravju otrok in mladostnikov nedvomno že pustila posledice. Še posebej so ranljivi tisti učenci, ki doma nimajo spodbudnega okolja in so bili v stiski že pred epidemijo. Z Ljubico Marjanovič Umek se je pogovarjala Lucija Dimnik Rikić
Med 25. in 31. majem v Sloveniji poteka teden gozdov, letos pod od geslom »Skrbno z gozdom!«, poudarek pa je na spoštovanju gozdnega bontona. Strokovnjaki opozarjajo tudi na posledice množičnega obiskovanja gozdov v času epidemije.
24. maj je Evropski dan parkov, letos poteka pod geslom "Narava dobra za naše zdravje." V Sloveniji imamo tudi Skupnost naravnih parkov, ki jih letos predseduje Triglavski narodni park. S Tino Markun smo se pogovarjali o raznolikosti tega edinega slovenskega narodnega parka.
Bohinjska občina z razdrobljeno poselitvijo in starajočim prebivalstvom je že pred leti začutila potrebo po drugačni organiziranosti svoje socialne mreže, ki bo bolj odzivna, bolj dostopna in bolj vpeta v življenja občanov. Zato je nastal projekt, Mobilni socialni servis, v katerega so povezali različne službe in prostovoljce, ki na terenu odkrivajo in rešujejo težave občanov. Pilotni projekt, ki je posebnost v slovenskem prostoru naj bi trajal pet let, a mu je pandemija že po letu in pol, odkar so ga prvič predstavili javnosti, dal nesluten pospešek. In veliko potrditev. Več Romana Erjavec.
Organizatorji srečanj in dogodkov, postavljalci odrov, šotorov in izposojevalci prireditvene in sejemske opreme povedo, da so med epidemijo ostali brez vseh sredstev.
Profesor dr. Jure Leskovec je profesor računalništva na Univerzi Stanford v Kaliforniji, podjetnik in tudi član odbora direktorjev Ameriško- slovenske izobraževalne fundacije, ki je bila ustanovljena februarja leta 2014 v San Franciscu in na različne načine spodbuja kroženje znanja ter kulturno in gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in ZDA. Tik pred njihovim osrednjim marčevskim letnim dogodkom se je svet obrnil na glavo. Tudi o tem je prof. dr. Jure Leskovec več povedal v pogovoru z Mojco Delač.
Predlog tretjega protikoronskega zakona, ki ga je vlada predstavila včeraj, ne vsebuje posebnih ukrepov za kulturni sektor, čeprav slednji po oceni Evropske komisije sodi med pet v tej krizi najbolj prizadetih. Prva dva protikoronska svežnja sta bila bolj splošna, zato so predstavniki kulturnega sektorja pričakovali, da bo njihove težave s posebnimi, sektorju prilagojenimi ukrepi naslovil tretji zakonski sveženj. To so obetale tudi nekatere izjave državne sekretarke na kulturnem ministrstvu. Kulturni sektor posebne ukrepe zato še pričakuje in že ima pripravljene konkretne predloge, tudi po vzoru ukrepov, ki so pripravljeni za pomoč turizmu. Eden od takih ukrepov bi bili tudi vavčerji ali boni za obisk kulturnih ustanov ali nakup knjig.
Neveljaven email naslov