Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Šole in zavodi za učence s posebnimi potrebami jutri po skoraj treh mesecih učenja na daljavo znova odpirajo vrata. Učitelji in zaposleni pa se danes udeležujejo preventivnega testiranja. Pogovarjali smo se s Katjušo Koprivnikar, direktorico centra za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne Ljubljana.
Tako učenci kot njihovi starši se vrnitve veselijo, hkrati pa ostaja bojazen pred širjenjem okužbe
Šole in zavodi za učence s posebnimi potrebami jutri po skoraj treh mesecih učenja na daljavo znova odpirajo vrata. Učitelji in zaposleni pa se danes udeležujejo preventivnega testiranja. Testiranje ni obvezno, temveč je priporočljivo, da bi se lahko čim varneje vrnili v prostore zavodov in šol. Pogovarjali smo se s Katjušo Koprivnikar, direktorico Centra za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne Ljubljana.
Izobraževanje so, kot vse ostale šole, v tem času izvajali na daljavo:
»Naši učenci, predvsem starejši, s tem niso imeli večjih težav, ker so vajeni dela z računalniki. Medtem ko so imeli mlajši učenci precejšnje težave, predvsem pa otroci v posebnem programu, pri katerih je izobraževanje na daljavo skoraj nemogoče. Veliko vlogo so tu odigrali starši, ki so jim pomagali pri vsakodnevnem delu.«
Katjuša Koprivnikar poudarja, da je izpolnjevanje šolskih obveznosti na daljavo le ena od težav, s katerimi se otroci soočajo:
"Mi pričakujemo, da se bodo pojavile stiske, kar se tiče socializacije in spremembe vedenja ter težave zaradi upada gibalnih sposobnosti. Ponovno se jim je porušila struktura dneva. In vse to bo treba ponovno vzpostavit, preden gremo z učno snovjo naprej.«
V njihovem zavodu je trenutno štirideset učencev, v posameznih oddelkih pa so povprečno štirjeučenci, nekateri s kompleksnimi težavami, s katerimi dela več zaposlenih. Na odprtje šol so se pripravljali čez praznike:
"Vendar se situacija iz dneva v dan spreminja. Predvsem zato, ker učitelji oz. zaposleni sporočajo, da so zboleli oz. bodo izkoristili varstvo otrok. Tako da je organizacija pouka kar zahtevna. Po testih, ki jih bomo danes opravili, bomo videli, kakšna bo situacija popoldne, če bodo potrebne še kakšne prilagoditve. Sicer se pa otroci vrnejo normalno po urniku, kot so zaključili oktobra. Zanje bomo pripravili prilagojene vsebine, tako da se bodo počutili varno in sprejeto."
Kot v vseh šolah so oblikovali mehurčke. Vsak razred predstavlja svoj mehurček. Organizirali so pouk tako, da se v določenem dnevu v posameznem razredu izmenja minimalno število odraslih oseb.
Nekateri zavodi so hitra testiranja zaposlenih organizirali kar na šolah, drugi ravnatelji so se obrnili na zdravstvene domove.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Šole in zavodi za učence s posebnimi potrebami jutri po skoraj treh mesecih učenja na daljavo znova odpirajo vrata. Učitelji in zaposleni pa se danes udeležujejo preventivnega testiranja. Pogovarjali smo se s Katjušo Koprivnikar, direktorico centra za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne Ljubljana.
Tako učenci kot njihovi starši se vrnitve veselijo, hkrati pa ostaja bojazen pred širjenjem okužbe
Šole in zavodi za učence s posebnimi potrebami jutri po skoraj treh mesecih učenja na daljavo znova odpirajo vrata. Učitelji in zaposleni pa se danes udeležujejo preventivnega testiranja. Testiranje ni obvezno, temveč je priporočljivo, da bi se lahko čim varneje vrnili v prostore zavodov in šol. Pogovarjali smo se s Katjušo Koprivnikar, direktorico Centra za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne Ljubljana.
Izobraževanje so, kot vse ostale šole, v tem času izvajali na daljavo:
»Naši učenci, predvsem starejši, s tem niso imeli večjih težav, ker so vajeni dela z računalniki. Medtem ko so imeli mlajši učenci precejšnje težave, predvsem pa otroci v posebnem programu, pri katerih je izobraževanje na daljavo skoraj nemogoče. Veliko vlogo so tu odigrali starši, ki so jim pomagali pri vsakodnevnem delu.«
Katjuša Koprivnikar poudarja, da je izpolnjevanje šolskih obveznosti na daljavo le ena od težav, s katerimi se otroci soočajo:
"Mi pričakujemo, da se bodo pojavile stiske, kar se tiče socializacije in spremembe vedenja ter težave zaradi upada gibalnih sposobnosti. Ponovno se jim je porušila struktura dneva. In vse to bo treba ponovno vzpostavit, preden gremo z učno snovjo naprej.«
V njihovem zavodu je trenutno štirideset učencev, v posameznih oddelkih pa so povprečno štirjeučenci, nekateri s kompleksnimi težavami, s katerimi dela več zaposlenih. Na odprtje šol so se pripravljali čez praznike:
"Vendar se situacija iz dneva v dan spreminja. Predvsem zato, ker učitelji oz. zaposleni sporočajo, da so zboleli oz. bodo izkoristili varstvo otrok. Tako da je organizacija pouka kar zahtevna. Po testih, ki jih bomo danes opravili, bomo videli, kakšna bo situacija popoldne, če bodo potrebne še kakšne prilagoditve. Sicer se pa otroci vrnejo normalno po urniku, kot so zaključili oktobra. Zanje bomo pripravili prilagojene vsebine, tako da se bodo počutili varno in sprejeto."
Kot v vseh šolah so oblikovali mehurčke. Vsak razred predstavlja svoj mehurček. Organizirali so pouk tako, da se v določenem dnevu v posameznem razredu izmenja minimalno število odraslih oseb.
Nekateri zavodi so hitra testiranja zaposlenih organizirali kar na šolah, drugi ravnatelji so se obrnili na zdravstvene domove.
Dokument povzema osnovno idejo in vizijo pravične trgovine, s katero je še vedno povezanih mnogo zmot.
Danes se v Ljubljani pod organizacijo Nacionalnega inštituta za javno zdravje odvija prvo nacionalno skupno srečanje izvajalcev SOPA, projekta, ki se glasi: Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola. Srečanja se udeležuje preko 400 strokovnjakov iz zdravstvenega in socialnega sektorja, kot tudi predstavniki nevladnih organizacij, zavoda za zaposlovanje, občin in policije, ki prihajajo iz različnih lokalnih okolij po Sloveniji. Marko Rozman
V petek se bodo v okviru Evropske noči raziskovalcev po vsej Sloveniji zvrstili številni dogodki. Raziskovalcev ne najdemo le v laboratorijih, temveč tudi marsikje drugje. Kakšno raziskovanje poteka v galerijah? O tem se je Urška Henigman pogovarjala z direktorico Pilonove galerije Ajdovšščina Tino Ponebšek.
Sogovornik Mojce Delač je bil Valter Suban, kapitan dolge plovbe, magister prometnih ved (UL FPP), bivši pomorščak, vendar še vedno vsakodnevno aktiven v pomorstvu. Svoja znanja glede zaščite je pridobival s praktičnimi izkušnjami na ladji, teoretično pa se je izpopolnjeval na Svetovni pomorski univerzi (WMU -World Maritime Organisation) v kraju Malmo na Švedskem, ki je bila ustanovljena prav z namenom izobraževanja pomorskih kadrov na višjem nivoju.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pogovor s kordinatorico projekta Noč ima svojo moč, ki bo v okviru Evropske noči raziskovalcev postregla s 170 dogodki v 21 krajih Slovenije.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kakšen je pomen in kakšen namen mestnih središč? Kaj bi moralo biti v njih, kakšna ponudba - za turiste ali za domačine? Kaj ne bi smelo manjkati – trgovine, restavracije, kulturne ustanove, tržnica, nočni lokali …? So mestna jedra namenjena prebivalcem ali turistom, kako ustaviti odseljevanje prebivalcev in oddajanje nepremičnin zgolj v turistične namene? Bi moral biti strogi center mesta povsod peš cona, bi ga morali urediti, kako se s tem spoprijemajo mestne oblasti, kakšne načrte imajo? Kako se s temi vprašanji soočajo v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu, Rimu in Bruslju?
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Danes je Šmentov dan, kakor so dan, ko se obeležuje 25. obletnico društva Šent, poimenovali v združenju za duševno zdravje. Namen društva je varovanje človekovih pravic in dostojanstva oseb s težavami v duševnem zdravju, doseči višjo stopnjo njihove vključitve v družbo in povečati njihovo zaposljivost. Zelenico Plavalnega kluba Ilirija v Ljubljani, kjer ravnokar praznovanje je obiskal Marko Rozman.
Po treh letih od sprejetja uredbe o enotnem trgu telekomunikacij prvi zero rating paket pri nas. Urška Henigman se je o internetni nevtralnosti pogovarjala z direktorjem Inštituta Digitas Dušanom Cafom.
Danes so na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije pripravili »Dan odprtih vrat hiše znakovnega jezika«. Obiskovalcem so bile na voljo številne dejavnosti - od igralnice znakovnega jezika za najmlajše do ogleda spletne televizije, vrata je odprl svetovalni center, v katerem je bilo možno preizkusiti tehnične pripomočke za gluhe in naglušne osebe, osebe s polževim vsadkom in gluhoslepe, pripravili so različna predavanja, predstavili pa so tudi projekt »Priročna videoslovnica slovenskega znakovnega jezika«. Ker država še vedno ni prepoznala, da imajo tudi gluhi svoj znakovni jezik, bo Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije 14. novembra 2018 - na dan slovenskega znakovnega jezika vložila predlog za spremembo ustave. Prispevek Petre Medved.
September je mesec demence, ki je med največjimi zdravstvenimi, socialnimi in finančnimi izzivi sodobne družbe. V svetu vsake tri sekunde zboli en človek. V Sloveniji je po podatkih, ki so na voljo, 33 tisoč ljudi z demenco, v Evropi deset milijonov, na svetu 47 milijonov. Še bolj skrb vzbujajoče so strokovne ocene, da je od teh diagnosticiran le vsak četrti bolnik. Prav zato je zgodnje prepoznavanje izjemno pomembno.
Južnokorejski predsednik Mun Dže In in severnokorejski vodja Kim Džong Un sta se zavezala k jedrski razorožitvi Korejskega polotoka, železniški povezavi in združitvi v vojni ločenih družin. Ali bo Korejski polotok res postal dežela miru? O tem smo se pogovarjali z našim dopisnikom Urošem Lipuščkom.
Danes 100. rojstni dan obeležuje Narodna galerija v Ljubljani. Za kulturno ustanovo je stoletnica mejnik, vreden posebne pozornosti. V svojem neprekinjenem delovanju je preživela več političnih režimov in srečno prestala tudi vojne razmere. Z direktorico Narodne galerije doktorico Barbaro Jaki se je pogovarjal Marko Rozman.
Slovenska košarkarska reprezentanca, ki je lani poskrbela za prvovrstno presenečenje in se z virtuozno igro povzpela na vrh košarkarskega prestola Evrope, je sinoči pokopala vse upe na uvrstitev na svetovno prvenstvo. O tem, kako je lahko prišlo do tako globokega padca in kam v resnici sodi slovenska reprezentanca ter kakšna je njena prihodnost na evropskem in svetovnem košarkarskem parketu, smo se pogovarjali s športnim komentatorjem Francijem Pavšerjem.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Včeraj se je končal že 51. Mednarodni obrtni sejem v Celju, v okviru katerega so potekale številne delavnice in posveti, med drugim tudi o turizmu. Konkretneje, tematika se je posvečala vprašanju kakovosti 5-zvezdičnih doživetij v Sloveniji. Razprave se je udeležila tudi Tina Lamovšek.
Moč potnega lista merimo po svobodi potovanja, ki jo omogoča. Seznam najvplivnejših potnih listov že 12 let objavlja in posodablja podjetje Henley & Partners. Nanj uvršča potne liste iz 199 držav, najvišje pa je tisti potni list, s katerim lahko brez vizuma potujete v največ držav. Na vrhu seznama najmočnejših na svetu sta trenutno dve azijski državi. Kdor ima v rokah japonski ali singapurski potni list, lahko brez vizuma potuje v 189 izmed 218 držav na svetu. S slovenskim potnim listom brez vizuma pridemo v 9 držav manj.
Neveljaven email naslov