Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Šole in zavodi za učence s posebnimi potrebami jutri po skoraj treh mesecih učenja na daljavo znova odpirajo vrata. Učitelji in zaposleni pa se danes udeležujejo preventivnega testiranja. Pogovarjali smo se s Katjušo Koprivnikar, direktorico centra za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne Ljubljana.
Tako učenci kot njihovi starši se vrnitve veselijo, hkrati pa ostaja bojazen pred širjenjem okužbe
Šole in zavodi za učence s posebnimi potrebami jutri po skoraj treh mesecih učenja na daljavo znova odpirajo vrata. Učitelji in zaposleni pa se danes udeležujejo preventivnega testiranja. Testiranje ni obvezno, temveč je priporočljivo, da bi se lahko čim varneje vrnili v prostore zavodov in šol. Pogovarjali smo se s Katjušo Koprivnikar, direktorico Centra za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne Ljubljana.
Izobraževanje so, kot vse ostale šole, v tem času izvajali na daljavo:
»Naši učenci, predvsem starejši, s tem niso imeli večjih težav, ker so vajeni dela z računalniki. Medtem ko so imeli mlajši učenci precejšnje težave, predvsem pa otroci v posebnem programu, pri katerih je izobraževanje na daljavo skoraj nemogoče. Veliko vlogo so tu odigrali starši, ki so jim pomagali pri vsakodnevnem delu.«
Katjuša Koprivnikar poudarja, da je izpolnjevanje šolskih obveznosti na daljavo le ena od težav, s katerimi se otroci soočajo:
"Mi pričakujemo, da se bodo pojavile stiske, kar se tiče socializacije in spremembe vedenja ter težave zaradi upada gibalnih sposobnosti. Ponovno se jim je porušila struktura dneva. In vse to bo treba ponovno vzpostavit, preden gremo z učno snovjo naprej.«
V njihovem zavodu je trenutno štirideset učencev, v posameznih oddelkih pa so povprečno štirjeučenci, nekateri s kompleksnimi težavami, s katerimi dela več zaposlenih. Na odprtje šol so se pripravljali čez praznike:
"Vendar se situacija iz dneva v dan spreminja. Predvsem zato, ker učitelji oz. zaposleni sporočajo, da so zboleli oz. bodo izkoristili varstvo otrok. Tako da je organizacija pouka kar zahtevna. Po testih, ki jih bomo danes opravili, bomo videli, kakšna bo situacija popoldne, če bodo potrebne še kakšne prilagoditve. Sicer se pa otroci vrnejo normalno po urniku, kot so zaključili oktobra. Zanje bomo pripravili prilagojene vsebine, tako da se bodo počutili varno in sprejeto."
Kot v vseh šolah so oblikovali mehurčke. Vsak razred predstavlja svoj mehurček. Organizirali so pouk tako, da se v določenem dnevu v posameznem razredu izmenja minimalno število odraslih oseb.
Nekateri zavodi so hitra testiranja zaposlenih organizirali kar na šolah, drugi ravnatelji so se obrnili na zdravstvene domove.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Šole in zavodi za učence s posebnimi potrebami jutri po skoraj treh mesecih učenja na daljavo znova odpirajo vrata. Učitelji in zaposleni pa se danes udeležujejo preventivnega testiranja. Pogovarjali smo se s Katjušo Koprivnikar, direktorico centra za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne Ljubljana.
Tako učenci kot njihovi starši se vrnitve veselijo, hkrati pa ostaja bojazen pred širjenjem okužbe
Šole in zavodi za učence s posebnimi potrebami jutri po skoraj treh mesecih učenja na daljavo znova odpirajo vrata. Učitelji in zaposleni pa se danes udeležujejo preventivnega testiranja. Testiranje ni obvezno, temveč je priporočljivo, da bi se lahko čim varneje vrnili v prostore zavodov in šol. Pogovarjali smo se s Katjušo Koprivnikar, direktorico Centra za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne Ljubljana.
Izobraževanje so, kot vse ostale šole, v tem času izvajali na daljavo:
»Naši učenci, predvsem starejši, s tem niso imeli večjih težav, ker so vajeni dela z računalniki. Medtem ko so imeli mlajši učenci precejšnje težave, predvsem pa otroci v posebnem programu, pri katerih je izobraževanje na daljavo skoraj nemogoče. Veliko vlogo so tu odigrali starši, ki so jim pomagali pri vsakodnevnem delu.«
Katjuša Koprivnikar poudarja, da je izpolnjevanje šolskih obveznosti na daljavo le ena od težav, s katerimi se otroci soočajo:
"Mi pričakujemo, da se bodo pojavile stiske, kar se tiče socializacije in spremembe vedenja ter težave zaradi upada gibalnih sposobnosti. Ponovno se jim je porušila struktura dneva. In vse to bo treba ponovno vzpostavit, preden gremo z učno snovjo naprej.«
V njihovem zavodu je trenutno štirideset učencev, v posameznih oddelkih pa so povprečno štirjeučenci, nekateri s kompleksnimi težavami, s katerimi dela več zaposlenih. Na odprtje šol so se pripravljali čez praznike:
"Vendar se situacija iz dneva v dan spreminja. Predvsem zato, ker učitelji oz. zaposleni sporočajo, da so zboleli oz. bodo izkoristili varstvo otrok. Tako da je organizacija pouka kar zahtevna. Po testih, ki jih bomo danes opravili, bomo videli, kakšna bo situacija popoldne, če bodo potrebne še kakšne prilagoditve. Sicer se pa otroci vrnejo normalno po urniku, kot so zaključili oktobra. Zanje bomo pripravili prilagojene vsebine, tako da se bodo počutili varno in sprejeto."
Kot v vseh šolah so oblikovali mehurčke. Vsak razred predstavlja svoj mehurček. Organizirali so pouk tako, da se v določenem dnevu v posameznem razredu izmenja minimalno število odraslih oseb.
Nekateri zavodi so hitra testiranja zaposlenih organizirali kar na šolah, drugi ravnatelji so se obrnili na zdravstvene domove.
Konec minulega tedna je na povabilo Informacijske pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji našo državo obiskala Lamija Adži Bašar, skupaj z Nadio Murad prejemnica nagrade Saharova za svobodo misli. To Evropski parlament vsako leto podeljuje posameznikom ali organizacijam, ki se borijo za človekove pravice in so zavzeti zagovorniki človekovega dostojanstva. Lanski nagrajenki sta jezidinji, ki sta evropsko javnost opozorili na grozote, ki jih njihova verska skupnost doživlja pod Islamsko državo. Lamija Adži Bašar je tako svojo zgodbo o spolnem suženjstvu, pobegu in usodi jezidske verske manjšine v Iraku delila tudi s Slovenci.
Študij medicine prav gotovo sodi med zahtevnejše in obsežnejše. Od študentov in mladih diplomantov pričakujemo visok nivo znanja, ki ga bodo kot zdravniki nadgradili pri delu z bolniki. Na ljubljanski Medicinski fakulteti so znanje nekaterih študentov letos prvič preverili s standardiziranim ameriškim izpitom CCSE, ki omogoča primerjavo s študenti iz drugih držav. Test je zasnovan tako, da ga kandidati pišejo na računalnikih prek spletne aplikacije in varne povezave. Kako so se na zahtevnem izpitu odrezali ljubljanski medicinci, je preveril Iztok Konc.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V sledenju novim odkritjem, ki jih prinaša fizika osnovnih delcev, nas v mislih najprej odnese k velikemu evropskemu pospeševalniku Cern v Ženevi, manj ljudem pa je znano, da učinkoviti pospeševalniki delujejo tudi drugod po svetu. Eden takih je pospeševalnik Kek v Tsukubi na Japonskem, kjer vidno vlogo igrajo tudi slovenski znanstveniki. Po več letih mirovanja pospeševalnika so zdaj na Japonskem že zelo blizu temu, da zaženejo dolgo načrtovani nadgrajeni pospeševalnik SuperKekB in detektor Belle II. Prav v teh dneh so namestili zadnji manjkajoči del - kompleksno superprevodno magnetno lečo. Pri posodobitvi sodeluje tudi fizik z Inštituta Jožef Stefan dr. Peter Križan, ki pravi, da je bilo zadnjih nekaj dni zares razburljivih.
Zdravje je vrednota, ki je med Slovenci že leta na 1. mestu vrednot. Nič čudnega torej, da so oglasi, ki nam ponujajo hitro izboljšanje našega zdravstvenega stanja, eni bolj pogostih. Med njimi velikokrat naletimo na oglase hrvaških zdravstvenih ustanov, ki nas prepričujejo, da so pri njih storitve najboljše, za kar nam jamčijo s fotografijo zvezdnikov, ki so fotografirani skupaj z njihovimi doktorji. Tovrstnega oglaševanja se slovenski zdravniki dolga leta zaradi določil kodeksa zdravniške etike niso smeli poslužiti, a zdaj so ta člen spremenili in na trg oglaševanja storitev se lahko po novem podajo tudi slovenski zdravniki. Več pa v prispevku Andreje Gradišar.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Tone Škarja je v minulem tednu praznoval 80. rojstni dan. Alpinizmu je zapisan vse od leta 1956. Opravil je več kot 500 alpinističnih vzponov, od tega več kot 20 prvenstvenih. Udeležil se je več odprav v tuja gorstva, na katerih je bil tudi vodja. Od leta 1968 do 1978 je bil načelnik postaje Gorske reševalne službe v Kamniku, od leta 1979 pa vodi Komisijo za odprave v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije. Napisal je celo vrsto člankov, učbenikov in knjig. Minuli petek so v Mojstrani v Planinskem muzeju odprli razstavo njegovih fotografij. Ob častitljivem osebnem jubileju ga je pred mikrofon povabil Jure K. Čokl.
V popoldanskem programskem pasu Prvega se nam je v studiu pridružila Ilinka Todorovski, nova varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija. Na položaj je bila za obdobje petih let, z možnostjo enkratnega podaljšanja, imenovana 19. januarja. Nova varuhinja v viziji napoveduje angažirano posredovanje med uporabniki in ustvarjalci RTV vsebin, zagovorništvo najvišjih standardov javnega medijskega servisa, neposredno in argumentirano obravnavo utemeljenih pritožb, zavezništvo z gledalci, poslušalci in bralci spleta, ki upravičeno zahtevajo odličen program, aktivno sodelovanje v oblikovanju sistemskih rešitev, ki bodo še jasneje opredelile javno poslanstvo ustvarjalcev RTV programov, s tem pa zmanjšale obseg kršitev, nepravilnosti in pomanjkljivosti, ki uporabnike odvračajo od javnega servisa. Po Miši Molk in Ladu Ambrožiču je Ilinka Todorovski tretja varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija.
Pogovor z dr. Dannyjem Sriskandarajahom, generalnim sekretarjem CIVICUS – ene od največjih globalnih nevladniških mrež, ki združuje nevladne organizacije iz več kot 150 držav. Je eden od najmočnejših svetovnih zagovornikov civilne družbe in angažiranega državljanstva.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Sprehodili smo se po ateljejih Zavoda za varstvo kulturne dediščine in povedali nekaj zanimivosti o restavratorsko-konzervatorskem delu, pa tudi o njihovih načrtih za prihodnje leto, v katerem si želijo veliko lepih zgodb in novih odkritij.
Ni nam treba posebej ponavljati, da je zajtrk najpomembnejši obrok dneva. Ker otroci v šolah in vrtcih preživijo veliko časa, na šolah pa vsak dan pripravijo 200 tisoč obrokov, tudi v vzgojno-izobraževalnih zavodih veliko pozornost namenjajo zdravi prehrani. Eden od glavnih projektov, ki ga podpirajo številna ministrstva in Čebelarska zveza Slovenije, je tradicionalni slovenski zajtrk v slovenskih šolah in vrtcih. Špela Šebenik, Alja Verbole in tonski mojster Lojze Gačnik so na OŠ Ig preverili, kakšen je utrip ob dnevu slovenske hrane.
Na današnji dan pred 118. leti se je v Ljubljano pripeljal prvi avtomobil. Pripeljal ga je baron Anton Codelli. Danes oziroma statisitčne podatke imamo za preteklo leto, ima vsak drugi prebivalec Slovenije registriran osebni avtomobil. Zanimiv pa je podatek, da so avtomobili v povprečju stari skoraj 10 let. Glede na prejšnja leta se je povprečna starost avtomobilov nekoliko zvišala in je zdaj najvišja v zadnjih 15 letih. Vojko Safran, inštruktor AMZS Centra varne vožnje na Vranskem, je mnenja, da ljudje niso več pripravljeni nameniti denarja za nakup novega avtomobila.
Na današnji dan pred 118. leti se je v Ljubljano pripeljal prvi avtomobil. Pripeljal ga je baron Anton Codelli. Danes oziroma statisitčne podatke imamo za preteklo leto, ima vsak drugi prebivalec Slovenije registriran osebni avtomobil. Zanimiv pa je podatek, da so avtomobili v povprečju stari skoraj 10 let. Glede na prejšnja leta se je povprečna starost avtomobilov nekoliko zvišala in je zdaj najvišja v zadnjih 15 letih. Vojko Safran, inštruktor AMZS Centra varne vožnje na Vranskem, je mnenja, da ljudje niso več pripravljeni nameniti denarja za nakup novega avtomobila.
Vlada Republike Slovenije je pred dvema letoma v Uradnem listu objavila sklep o posebnem obeležju – 14. novembru kot Dnevu slovenskega znakovnega jezika. Ravno na ta dan, 14. novembra leta 2002, je slovenska gluha skupnost po desetletjih prizadevanj dočakala uveljavitev Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika (ZUSZJ), ki je 'kretnjo' prvič priznal kot uradni jezik in znakovni jezik pravno izenačil z večinskim, slovenskim jezikom. Gluha oseba ima po tem zakonu pravico uporabljati znakovni jezik v postopkih pred državnimi organi, organi lokalne samouprave, izvajalci javnih pooblastil oziroma izvajalci javne službe. Tokratni Dan slovenskega znakovnega jezika je posvečen dostopnosti knjižnic za osebe z okvaro sluha. Osrednji dogodek ob današnjem dnevu obeležujejo v Osrednji knjižnici v Kranju. Na Prvem smo dan zabeležili v pogovoru z direktorico zavoda Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik Jasno Bauman. Z njo se je pogovarjala Jana Bajželj.
Mednarodno uveljavljeni strokovnjaki s področja paleoantropologije so se na srečanju v prostorih Slovenske matice v Ljubljani pogovarjali o zadnjih izsledkih na področju človeške evolucije. Izmenjali so ideje, razpravljali o različnih hipotezah in se vprašali, kaj prinaša naslednje poglavje tega zelo kompleksnega znanstvenega področja.
Prvi delovni dan v novembru je na ustavno sodišče prinesel polno sprememb. Že 31. Oktobra sta nastopili mandat nova predsednica sodišča Jadranka Sovdat in nova podpredsednica Etelka Korpič Horvat. Danes pa je prvi delovni dan na novi funkciji tudi za novo ustavno sodnico Špelco Mežnar. Nadomestila je ustavnega sodnika in zadnja tri leta predsednika sodišča Miroslava Mozetiča, ki mu je potekel mandat. S tem pa še ni konec sprememb na ustavnem sodišču. Čez dobra dva tedna bo potekel mandat ustavni sodnici Marti Klampfer. Nov ustavni sodnik je že izvoljen, to je Marko Šorli. Predsednik republike Borut Pahor pa že išče kandidate za še štiri nove ustavne sodnike. Toliko ustavnim sodnikom se bo namreč marca in aprila prihodnje leto iztekel 9-letni mandat. Tudi o tem se je Jolanda Lebar pogovarjala z novo predsednico ustavnega sodišča doktorico Jadranko Sovdat. Za začetek o tem, ali lahko ta velika menjava – v pol leta se bo zamenjalo kar 6 od devetih ustavnih sodnikov – kaj upočasni delo na ustavnem sodišču?
Neveljaven email naslov