Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tudi do 30 odstotkov manj predelane snovi, nastajajo učni primanjkljaji
Danijela Makovec Radovan, predsednica zveze društev pedagoških delavcev, pravi, da je zagotovo v procesu šolanja na daljavo najtežje učenkam in učencem prve triade, saj ne morejo, ne znajo samostojno načrtovati urnika in se rokovati z računalnikom.
Prek šolanja na daljavo se je zelo težko naučiti brati in računati. Starejši učenci potrebujejo manj pomoči staršev, je pa pri njih več težav s pozornostjo in motivacijo.
Dodaja, da učitelji že zdaj poročajo o učnih primanjkljajih.
Prek šolanja na daljavo lahko predelajo tudi 30 odstotkov manj snovi, kot če bi bili fizično v šoli, in to potrjujejo tudi raziskave. Še posebej ranljivi so učenci iz manj spodbudnih okolij, učenci tujci in tisti, ki se kljub določenim posebnim potrebam šolajo v običajnih šolah. Vsi ti otroci bi zagotovo morali biti že zdaj fizično v šolah.
Močno so prikrajšani tisti iz poklicnega izobraževanja, kjer je potrebno veliko praktičnega dela, na primer bodoči cvetličarji, mehaniki, kuharji. Težava je tudi ta, da bodo šolanje hitro končali in bodo primanjkljaje težko nadoknadili. Vsekakor bo treba narediti resno analizo, kaj učenci znajo, in najprej odpraviti primanjkljaje.
Otroci morajo čim prej v šolo. Ne za vsako ceno, ampak takoj, ko bodo izpolnjeni prvi pogoji. Številne dejavnosti imajo pri odpiranju in zagonu prednost in to ni prav, pravi pediater dr. Matjaž Homšak, predsednik Združenja za pediatrijo.
Razlogov za to je ogromno, opažamo jih pri psihosocialnem in telesnem razvoju otrok. Tudi nagnjenost k boleznim se povečuje v teh razmerah. Pri psihosocialnem razvoju lahko zamudimo tvorbo določenih povezav v možganih, kar ima lahko nenadomestljive posledice.
Dr. Homšak dodaja, da so še posebej ranljivi tisti iz socialno šibkejših okolij. Če hodijo v šolo, je zanje načeloma med šolanjem poskrbljeno, tudi glede prehrane. Učitelji lahko tudi opazijo, ali se z otrokom dogaja kaj takšnega, na kar morajo biti pozorne svetovalne službe.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Tudi do 30 odstotkov manj predelane snovi, nastajajo učni primanjkljaji
Danijela Makovec Radovan, predsednica zveze društev pedagoških delavcev, pravi, da je zagotovo v procesu šolanja na daljavo najtežje učenkam in učencem prve triade, saj ne morejo, ne znajo samostojno načrtovati urnika in se rokovati z računalnikom.
Prek šolanja na daljavo se je zelo težko naučiti brati in računati. Starejši učenci potrebujejo manj pomoči staršev, je pa pri njih več težav s pozornostjo in motivacijo.
Dodaja, da učitelji že zdaj poročajo o učnih primanjkljajih.
Prek šolanja na daljavo lahko predelajo tudi 30 odstotkov manj snovi, kot če bi bili fizično v šoli, in to potrjujejo tudi raziskave. Še posebej ranljivi so učenci iz manj spodbudnih okolij, učenci tujci in tisti, ki se kljub določenim posebnim potrebam šolajo v običajnih šolah. Vsi ti otroci bi zagotovo morali biti že zdaj fizično v šolah.
Močno so prikrajšani tisti iz poklicnega izobraževanja, kjer je potrebno veliko praktičnega dela, na primer bodoči cvetličarji, mehaniki, kuharji. Težava je tudi ta, da bodo šolanje hitro končali in bodo primanjkljaje težko nadoknadili. Vsekakor bo treba narediti resno analizo, kaj učenci znajo, in najprej odpraviti primanjkljaje.
Otroci morajo čim prej v šolo. Ne za vsako ceno, ampak takoj, ko bodo izpolnjeni prvi pogoji. Številne dejavnosti imajo pri odpiranju in zagonu prednost in to ni prav, pravi pediater dr. Matjaž Homšak, predsednik Združenja za pediatrijo.
Razlogov za to je ogromno, opažamo jih pri psihosocialnem in telesnem razvoju otrok. Tudi nagnjenost k boleznim se povečuje v teh razmerah. Pri psihosocialnem razvoju lahko zamudimo tvorbo določenih povezav v možganih, kar ima lahko nenadomestljive posledice.
Dr. Homšak dodaja, da so še posebej ranljivi tisti iz socialno šibkejših okolij. Če hodijo v šolo, je zanje načeloma med šolanjem poskrbljeno, tudi glede prehrane. Učitelji lahko tudi opazijo, ali se z otrokom dogaja kaj takšnega, na kar morajo biti pozorne svetovalne službe.
Slovenci smo znani po tem, da se radi lotevamo nekoliko posebnih in ekstremnih podvigov. Prav res posebnega so se pretekli teden lotili trije kamniški upokojenci. Jernej Štrajhar, Franc Šuštar in Janez Ahčin iz Tuhinjske doline so z mopedi znamke Tomos »objeli« Slovenijo oz. jo obkrožili po celotni dolžini meje.
Viadukt Monardi je velik viadukt, ki je zgrajen tako, kot so takrat znali. Leta 2016 so izvedli sanacijo viadukta, ki bi morala biti narejena kakovostno, saj sicer lahko pride še dodatnih napak. O tem, kaj lahko gre narobe pri takšnih objektih, je Tjaša Škamperle vprašala Marjana Pipenbaherja iz biroja Ponting, ki je projektiral več mostov in viaduktov.
Z dr. Matjažem Gregoričem smo se odpravili v svet črnih vdov, najstrupenejših pajkov v naši regiji, ki jih v Sloveniji zaenkrat še ni.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Del lanskih predsedniških volitev so zaznamovala tudi družbena omrežja, ko se je 9 kandidatov in kandidatk na takšen in drugačen način skušalo približati volivcem in volivkam na spletu. Njihovo spletno prisotnost je analizirala skupina študentov 2. letnika programa Multimedija na FDV-ju. O tem se je Tina Lamovšek pogovarjala s prof. dr. Tanjo Oblak Črnič s FDV-ja, ki je bila skupaj s prof. dr. Dejanom Verčičem mentorica tem študentom. Za začetek je izpostavila dejstvo, da mladi niso homogena skupina ljudi in da jih ne smemo stereotipizirati kot politično apatično skupino, temveč da jih – kot je pokazala ta analiza - tudi politika zanima. Novinarko pa je zanimalo, ali so študenti našli povezavo med online – spletno prisotnostjo predsedniških kandidatov in kandidatk (torej, da so bili politiki aktivni na več družbenih omrežjih, tam tudi aktivno sodelovali) in uspešnostjo na predsedniških volitvah 2017?
Tokrat gledamo v glave aktivne mladine. Kaj jih žene, kaj spodbuja, da se pridružujejo prostovoljnim iniciativam, da se združujejo v društva in se na sploh povezujejo s sovrstniki, ki imajo enake interese. Katerih je več – tistih mladih, ki so aktivni člani družbe ali tistih drugih, ki jih svet okoli njih ne zanima? To se sprašujemo 12. avgusta, ob mednarodnem dnevu mladih.
V četrtkovi rubriki Po Sloveniji z dopisniki smo se z Metko Pirc pogovarjali o letošnji hmeljarski sezoni v Spodnji Savinjski dolini, ki ji rečejo tudi dolina zelenega zlata.
Nekaj manj kot 50 šoloobveznih otrok iz planinskih društev »Sloga« Rogatec, Boč Kostrivnica in Zagorje ob Savi te dni del svojih počitnic preživlja pod vznožjem Pece. Enotedenski tabor mineva v duhu raziskovanja tega dela Slovenije in krepitvi planinskih veščin.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Dosedanja poročila o kmetijski suši v Evropi so zelo neugodna. Močno zmanjšani pridelki zelenjave, žit in drugih poljščin bodo zagotovo prinesli podražitve. Zlasti velike se obetajo na trgu z zelenjavo. Koliko se bodo posledice suše odrazile v ceni hrane, je Jernejka Drolec povprašala poznavalca razmer dr. Aleša kuharja z Biotehniške fakultete.
Voznik je ekipo najprej žalil, nato pa zapeljal v novinarko in snemalca Televizije Slovenija. Snemalec je pravočasno odskočil, poškodovana je bila le kamera.
Na trgu je okoli 35 do 40% slovenske zelenjave, večino pa še vedno pripeljejo iz držav bivše Jugoslavije, Albanije, pa tudi iz zahodno evropskih držav, kot so Portugalska, Španija, Italija. Približno polovica v Sloveniji pridelane zelenjave se proda prek zadrug, lani je bilo tako prodanih dobrih 4000 ton zelenjave in 4.200 ton krompirja. Največje odkupovalke so kmetijske zadruge Krka Novo Mesto, Ptuj, Agraria Koper, Sloga Kranj in Cerklje. Kljub temu da se slovenski potrošnik zaveda prednosti slovenske, lokalno pridelane zelenjave, pa se domača pridelava po nekaterih podatkih celo zmanjšuje oz. stagnira. Razlog je v tem, da na trgu kakovost slovenske zelenjave ni pravilno ovrednotena, je Jernejki Drolec v pojasnila Valerija Kodrič Majcen iz kmetijske zadruge Ptuj, ene večjih odkupovalk slovenske zelenjave. Letno odkupijo približno 2500 ton, največ mladega krompirja, rdeče pese in čebule.
Tako kot otok Lombok je potres v nedeljo prizadel tudi bližnji otok Gili Travangan, kamor smo poklicali Ivico Podržaj.
Potem ko je danes začel veljati prvi sveženj ameriških sankcij proti Iranu, ameriški predsednik Donald Trump vztraja: kdor bo posloval z Iranom, ne bo mogel poslovati z Združenimi državami. Evropska unija medtem zagotavlja, da bo evropskim podjetjem zagotovila zaščito, hkrati jih spodbuja, da nadaljujejo poslovanje. Odnosi med Slovenijo in Iranom so tradicionalno dobri, blagovna menjava pa se je s 100 milijonov leta 2011 po uvedbi sankcij zmanjšala na 20 milijonov evrov. V zadnjih letih se je tudi zaradi okrepljene diplomacije, odprtja slovenskega veleposlaništva v Teheranu in obiskov gospodarskih delegacij povečala na 55 milijonov, kar je še vedno skromen obseg. Kakšne so lahko posledice ameriških sankcij za slovenska podjetja, se je pozanimala Maja Derčar.
Na Ptuju so prejšnji mesec odprli dnevni center za brezdomne osebe, 20. avgusta pa naj bi zanje začela delovati še namestitvena enota. Projekt izvaja društvo Ars vitae v sklopu programa Kamra, njegova glavna sofinancerja pa sta Mestna občina Ptuj in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Nova pridobitev je na Zadružnem trgu 14; zavetišče bo delovalo vse dni v letu, namenjeno pa ne bo le osebam s Ptuja, ampak tudi iz širše okolice. Lani, ko je sicer nenamestitveno začel delovati socialnovarstveni program Kamra, je pomoč poiskalo 12 oseb, ki niso imele bivališča ali so stanovale v neprimernem, o brezdomstvu na Ptuju pa se doslej ni veliko govorilo. Prispevek Irene Kodrič Cizerl.
Medtem ko se kmetijstvo v zahodni in severni Evropi zaradi dolgotrajnega pomanjkanja padavin in visokih temperatur sooča z veliko škodo, visoke temperature pri nas trajajo šele dober teden in bodo kot kaže konec tedna popustile. Jernejka Drolec je preverila, kakšne težave povzročajo visoke temperature v kmetijski pridelavi.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov