Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Sloveniji naj bi bilo približno 14 tisoč jam, a jih vsako leto odkrijejo okrog 500 novih in številke o številu registriranih jam se hitro spreminjajo. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da je kar 20 – 35 % vseh jam onesnaženih z odpadki. Četudi naj bi bilo onesnaževanje relikt preteklosti, se to po besedah Jureta Tičarja z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU dogaja tudi danes. Problematiko onesnaženosti jam je Jure Tičar raziskoval v svoji doktorski dizertaciji. Z njim se je pogovarjal Peter Močnik.
Absolutni rekord nosi jama Ravnica na Pivškem, kjer naj bi bilo odloženih kar štiri tisoč kubičnih metrov odpadkov
V Sloveniji naj bi bilo približno štirinajst tisoč jam, a jih vsako leto odkrijejo okrog 500 novih in številke o številu registriranih jam se hitro spreminjajo. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da je kar 20 – 35 % vseh jam onesnaženih z odpadki. Četudi naj bi bilo onesnaževanje relikt preteklosti, se to po besedah Jureta Tičarja z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU dogaja tudi danes. Problematiko onesnaženosti jam je Jure Tičar raziskoval v svoji doktorski dizertaciji.
Kar 30 % jam, katerih stanje so preverili, leži na visokogorskem krasu, kjer je onesnaženost precej manjša, kot v nižjih predelih. A kot poudarja sogovornik, se zavedajo, da so podatki lahko tudi zastareli. Kar 45 % podatkov o stanju jam je namreč starejših od leta 2000. Jure Tičar predvideva, da naj bi bilo po nižinskih delih Slovenije onesnaženih kar do 35 % jam. Najbolj pogosto so onesnažene jame, ki ležijo v bližini naselij in imajo omogočen dober dostop:
"Bodisi, da so ob cestah, gozdnih cestah, ob vlakah. Ljudje so jih v preteklosti uporabljali za odlaganje odpadkov. Pogosto gre za celotna vaška smetišča. Številne jame imajo lahko tudi več kot 100 kubičnih metrov odpadkov. Kar nekaj takšnih jam je na Krasu, pivškem podolju, Beli Krajini, dolenjskem podolju. Obenem so to območja, kjer je največ močno onesnaženih jam. Absolutni rekord nosi jama Ravnica na Pivškem, kjer naj bi odložili kar 4 tisoč m3 odpadkov."
Sogovornik opaža, da se je okoljska ozaveščenost med prebivalstvom dvignila v primerjavi s preteklostjo, a se onesnaževanje še vedno pojavlja:
"Najbolj pereče danes je, da se je povečalo število elektronskih odpadkov, ki vsebujejo nevarne snovi in takšni odpadki so še bolj obremenjujoči za kraške vodonosnike in jame."
Nevarne odpadke lahko najdemo v 17 % onesnaženih jam.
"Mednje lahko prištevamo odpadna olja, neeksplodirana ubojna sredstva, pritok onesnažene vode, razna zdravila. Pogosto pa se v te jame odmetavajo poginule živali, za katere ne poznamo vzroka pogina in pač lahko predstavljajo potencialen izvor bolezni. V jamah pa lahko odkrijemo prav vse. Od starih televizorjev do avtomobilov, pnevmatik, azbestne kritine, na tone pokvarjenih izdelkov iz mesno predelovalne industrije. Ta pestrost odpadkov je prav neverjetna."
Kje so rešitve?
"Prioritetno bi bilo treba zagotoviti organizacijo čiščenja jam, tistih najbolj onesnaženih. Eden izmed vidikov je redno financiranje tovrstnih aktivnosti, ki so kadrovsko, tehnično in logistično izjemno zahtevne. Tui je tudi preprečevanje aktivnega onesnaževanja, ki ga je treba sankcionirati tudi z inšpekcijskimi obiski. Zadnja stvar pa je osveščanje prebivalstva in izobraževanje na vseh ravneh, tako v šolah kot med lokalnim prebivalstvom."
Po odgovore smo se obrnili tudi na Ministrstvo za okolje in prostor, kjer nam podatkov o tem, koliko sredstev je namenjenih za sanacijo jam, niso posredovali. V dopisu sicer priznavajo, da je za državo sanacija oziroma čiščenje podzemnih jam obsežna in finančno zahtevna naloga. Mnoge jame so težko dostopne, sanacija zahteva posebne tehnike in velike jamarsko usposobljene ekipe, poleg tega pa tudi sodelovanje strokovnjakov, ki znajo ravnati s potencialno kužnimi živalskimi kadavri, nevarnimi snovmi in ubojnimi sredstvi, ki jih je prav tako najti v jamah. Dodajajo še, da bo sanacija morala potekati postopno in na daljši čas, prioritetno pa v tistih jamah, ki so najbolj problematične zaradi onesnaževanja pitne vode in ogrožanja podzemnega živega sveta. Na naše vprašanje, kdaj bi sanacijo lahko pričeli in ali že pripravljajo načrt sanacije, ne odgovarjajo.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Sloveniji naj bi bilo približno 14 tisoč jam, a jih vsako leto odkrijejo okrog 500 novih in številke o številu registriranih jam se hitro spreminjajo. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da je kar 20 – 35 % vseh jam onesnaženih z odpadki. Četudi naj bi bilo onesnaževanje relikt preteklosti, se to po besedah Jureta Tičarja z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU dogaja tudi danes. Problematiko onesnaženosti jam je Jure Tičar raziskoval v svoji doktorski dizertaciji. Z njim se je pogovarjal Peter Močnik.
Absolutni rekord nosi jama Ravnica na Pivškem, kjer naj bi bilo odloženih kar štiri tisoč kubičnih metrov odpadkov
V Sloveniji naj bi bilo približno štirinajst tisoč jam, a jih vsako leto odkrijejo okrog 500 novih in številke o številu registriranih jam se hitro spreminjajo. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da je kar 20 – 35 % vseh jam onesnaženih z odpadki. Četudi naj bi bilo onesnaževanje relikt preteklosti, se to po besedah Jureta Tičarja z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU dogaja tudi danes. Problematiko onesnaženosti jam je Jure Tičar raziskoval v svoji doktorski dizertaciji.
Kar 30 % jam, katerih stanje so preverili, leži na visokogorskem krasu, kjer je onesnaženost precej manjša, kot v nižjih predelih. A kot poudarja sogovornik, se zavedajo, da so podatki lahko tudi zastareli. Kar 45 % podatkov o stanju jam je namreč starejših od leta 2000. Jure Tičar predvideva, da naj bi bilo po nižinskih delih Slovenije onesnaženih kar do 35 % jam. Najbolj pogosto so onesnažene jame, ki ležijo v bližini naselij in imajo omogočen dober dostop:
"Bodisi, da so ob cestah, gozdnih cestah, ob vlakah. Ljudje so jih v preteklosti uporabljali za odlaganje odpadkov. Pogosto gre za celotna vaška smetišča. Številne jame imajo lahko tudi več kot 100 kubičnih metrov odpadkov. Kar nekaj takšnih jam je na Krasu, pivškem podolju, Beli Krajini, dolenjskem podolju. Obenem so to območja, kjer je največ močno onesnaženih jam. Absolutni rekord nosi jama Ravnica na Pivškem, kjer naj bi odložili kar 4 tisoč m3 odpadkov."
Sogovornik opaža, da se je okoljska ozaveščenost med prebivalstvom dvignila v primerjavi s preteklostjo, a se onesnaževanje še vedno pojavlja:
"Najbolj pereče danes je, da se je povečalo število elektronskih odpadkov, ki vsebujejo nevarne snovi in takšni odpadki so še bolj obremenjujoči za kraške vodonosnike in jame."
Nevarne odpadke lahko najdemo v 17 % onesnaženih jam.
"Mednje lahko prištevamo odpadna olja, neeksplodirana ubojna sredstva, pritok onesnažene vode, razna zdravila. Pogosto pa se v te jame odmetavajo poginule živali, za katere ne poznamo vzroka pogina in pač lahko predstavljajo potencialen izvor bolezni. V jamah pa lahko odkrijemo prav vse. Od starih televizorjev do avtomobilov, pnevmatik, azbestne kritine, na tone pokvarjenih izdelkov iz mesno predelovalne industrije. Ta pestrost odpadkov je prav neverjetna."
Kje so rešitve?
"Prioritetno bi bilo treba zagotoviti organizacijo čiščenja jam, tistih najbolj onesnaženih. Eden izmed vidikov je redno financiranje tovrstnih aktivnosti, ki so kadrovsko, tehnično in logistično izjemno zahtevne. Tui je tudi preprečevanje aktivnega onesnaževanja, ki ga je treba sankcionirati tudi z inšpekcijskimi obiski. Zadnja stvar pa je osveščanje prebivalstva in izobraževanje na vseh ravneh, tako v šolah kot med lokalnim prebivalstvom."
Po odgovore smo se obrnili tudi na Ministrstvo za okolje in prostor, kjer nam podatkov o tem, koliko sredstev je namenjenih za sanacijo jam, niso posredovali. V dopisu sicer priznavajo, da je za državo sanacija oziroma čiščenje podzemnih jam obsežna in finančno zahtevna naloga. Mnoge jame so težko dostopne, sanacija zahteva posebne tehnike in velike jamarsko usposobljene ekipe, poleg tega pa tudi sodelovanje strokovnjakov, ki znajo ravnati s potencialno kužnimi živalskimi kadavri, nevarnimi snovmi in ubojnimi sredstvi, ki jih je prav tako najti v jamah. Dodajajo še, da bo sanacija morala potekati postopno in na daljši čas, prioritetno pa v tistih jamah, ki so najbolj problematične zaradi onesnaževanja pitne vode in ogrožanja podzemnega živega sveta. Na naše vprašanje, kdaj bi sanacijo lahko pričeli in ali že pripravljajo načrt sanacije, ne odgovarjajo.
Zaradi ponovne socialne vključitve svojih uporabnikov si odprtja varstveno delovnih centrov in drugih ustanov želijo tudi v Skupnosti varstveno delovnih centrov Slovenije. Ta povezuje 34 VDC-jev in drugih zavodov. Na ministrstvu za delo pa na zadnjem sestanku niso dobili zagotovil, da bi se to lahko zgodilo že prvega junija. Pristojni so namreč ocenili, da je njihova dejavnost preveč tvegana. V številnih zavodih pa so že vse pripravili za ponovno, varno vključitev njihovih varovancev.
Premier Janez Janša je dejal, da se bo epidemija verjetno formalno-pravno končala konec meseca. Nekateri ukrepi se bodo tako verjetno iztekli konec maja, med njimi pomoč za samozaposlene in izplačevanje različnih dodatkov. Obenem naj bi vlada do torka ali srede sprejela tretji sveženj pomoči, usmerjen tudi v pomoč zaposlenim in gospodarstvu v prihodnjih mesecih. Novi sveženj bo vseboval tudi ukrep državnega subvencioniranja skrajšanega delovnega časa. Subvencije naj bi pomagale preprečiti večji val odpuščanj, vprašanje pa je, ali so lahko učinkovite. Za nekaj mesecev zagotovo. Avtomobilska industrija in druge panoge nestrpno pričakujejo tovrstno pomoč.
Ministrica za izobraževanje, znanost in šport je danes odgovarjala na vprašanja mladih poslušalcev in gledalcev RTV Slovenija v oddaji Infodrom. Osnovnošolce je seveda najbolj zanimalo, kdaj se bodo lahko vsi učenci vrnili v šolo, kako bo do konca potekalo šolsko leto, kaj bo z valeto devetošolcev, šolami v naravi, Zoisovimi štipendijami in obšolskimi dejavnostmi.
Ozaveščanje družbe o pravicah in potrebah ljudi z različnimi oblikami invalidnosti je eno izmed poslanstev javnega zavoda RTV Slovenija. Za uresničitev tega cilja je v okviru Multimedijskega centra RTV Slovenija leta 2014 nastal portal www.dostopno.si, ki omogoča hiter dostop do informacij osebam z različnimi oviranostmi, predvsem gluhim in naglušnim, slepim in slabovidnim ter starejšim, ki jim pešata vid in sluh. Pomembno pa ni le to, da so informacije na voljo, ampak tudi, da so v dostopni in razumljivi obliki. V obdobju epidemije koronavirusne bolezni so na portalu Dostopno.si pripravili posebno rubriko in jo poimenovali LAHKO BRANJE. Namenjena je ljudem, ki imajo težave pri branju, na primer osebam z disleksijo, motnjo v duševnem razvoju, motnjo avtističnega spektra ali demenco, pa tudi številnim drugim. Kaj je lahko branje in kako so pripravljene informacije v tej tehniki, pa v pogovoru novinarke Petre Medved z Veroniko Rot iz službe za dostopnost programov RTV.
Bruges je bil včasih je bil eno glavnih trgovskih mest na svetu, danes imajo 7500 trgovin, v turizmu pa je zaposlenih 6000 ljudi. V teh dneh si tamkajšji turistični delavci želijo, da bi se po njihovih ulicah trlo turistov, a tudi ta severnjaški turistični biser bolj ali manj sameva, kot je ugotovila naša dopisnica Mojca Širok.
Do izplačila enkratnega solidarnostnega dodatka so dodatno upravičeni tudi prejemniki nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas.
Pogovor z dr. Borisom Vezjakom, filozofom in medijskim kritikom, o Janševi o vojni z mediji oziroma "basni" o žabah, skuhanih v mlačni vodi.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Število brezposelnih še vedno narašča po trenutnih podatkih na Zavodu za zaposlovanje novo zaposlitev išče 88 tisoč 600 oseb. Kljub črnim napovedim, da se bo število brezposelnih še povečevalo pa nekateri delodajalci vseeno iščejo nove sodelavce. V katerih panogah se torej odpirajo nove priložnosti.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Epidemija se počasi izteka, vsaj njen prvi val, zato se zdaj tudi nenujne zdravstvene storitve in programi pospešeno zaganjajo. V večini bolnišnic, zdravstvenih domov in koncesionarji postopoma odpirajo vse več dejavnosti, ki pa zdaj potekajo na povsem nov način zaradi zagotavljanja varnosti in preprečevanja širjenja okužbe. Ta teden je začela z delom tudi fizioterapevtska dejavnost tako na osnovni ravni, v bolnišnicah in domovih. Kako poteka delo, se je Helena Lovinčič pogovarjala s predsednikom združenja fizioterapevtov Tinetom Kovačičem.
V četrtkovo jutro se nam je iz novogoriškega studia oglasil Valter Pregelj.
Pri Javnem skladu za kulturne dejavnosti že od leta 2016 izvajajo program evropskega projekta socialnega sklada, v okviru katerega imajo na voljo evropska sredstva za zaposlovanje in izobraževanje brezposelnih mladih do 29. leta starosti v poklicih na področju kulture. Prav zdaj je odprt razpis za zaposlovanje brezposelnih mladih v vrednosti dva milijona evrov, ki omogoča do konca letošnjega leta zaposlitev 55 mladih. O razpisu je kolegici Cirili Štuber več povedala Irena Kržan, svetovalka projekta pri Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.
Pri nacionalni raziskavi covid-19 je sodelovalo več kot 200 ljudi. Med njimi tudi skupina računalničarjev in informatikov, ki jih je vodil prof. Blaž Zupan. V pogovoru z Iztokom Koncem je osvetlil delo skupine in pojasnil, kako so podatke obdelali tudi s pomočjo umetne inteligence. Foto: Matryx/ Pixabay
V tretjem protikoronskem svežnju bo vlada predvidoma opredelila tudi ključne energetske projekte, ki bi jih rada izpeljala ali vsaj zastavila v tem mandatu. Te investicije naj bi prispevale k oživitvi investicijskega cikla in pomagale gospodarstvu, ki ga hromi epidemija. A mnenja o tem, česa se najprej lotiti, niso enotna.
Potem ko je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pred prazniki sprejelo odločitev o obiskih stanovalcev v Domovih za starejše občane, si zaposleni v domovih prizadevajo za varne obiske. To je najbolj pomembno za zdravje stanovalcev. Že tako obremenjene zaposlene pa čaka še več dela, saj varnih obiskov za svojce ne morejo zagotoviti kar čez noč. Na Spodnjem Gorenjskem pri postopnem odpiranju domov za obiskovalce svetuje tudi ekipa zdravnikov in epidemiologov. Tako je tudi v Kranju in v Škofji Loki, kjer okužb ni bilo. Stanje v tamkajšnjih domovih je preverila Aljana Jocif, z vršilcem dolžnosti sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Denisom Sahernikom pa smo pogledali tudi širom Slovenije.
Medicinske sestre - babice ob mednarodnem dnevu opozarjajo na povezovanje z ženskami v vseh življenjskih obdobjih, delujejo kot zagovornice pravic žensk.
V preteklih šestih karantenskih tednih smo se morali v skrbi za zdravje marsičemu odpovedati; ne le skodelici kave v svojem najljubšem lokalu, pač pa tudi prehranjevanju zunaj doma, nakupovanju oblačil in obutve, knjigam in seveda druženju s prijatelji in sorodniki. Nekatere od teh običajnih dejavnosti se z današnjim dnem vračajo. Kako smo se ponovnega odpiranja lokalov, trgovin, knjigarn in frizerskih salonov lotili v središču Ljubljane, si je pobliže ogledala Cirila Štuber.
4. maja pred 40. leti je v ljubljanskem kliničnem centru umrl jugoslovanski predsednik Josip Broz-Tito, mož, ki je poosebljal skupnost jugoslovanskih narodov. Prenos oblasti na kolektivno predsedstvo je minil brez pretresov vendar se je kmalu nato v državi poglobila huda gospodarska kriza. Sčasoma je prerasla v politične napetosti in doživela vrh v mednacionalnih sporih, ki so povzročili razpad Jugoslavije in desetletje vojn na njenem ozemlju.
Neveljaven email naslov