Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Onesnaženost slovenskih jam

07.01.2021

V Sloveniji naj bi bilo približno 14 tisoč jam, a jih vsako leto odkrijejo okrog 500 novih in številke o številu registriranih jam se hitro spreminjajo. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da je kar 20 – 35 % vseh jam onesnaženih z odpadki. Četudi naj bi bilo onesnaževanje relikt preteklosti, se to po besedah Jureta Tičarja z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU dogaja tudi danes. Problematiko onesnaženosti jam je Jure Tičar raziskoval v svoji doktorski dizertaciji. Z njim se je pogovarjal Peter Močnik.

Absolutni rekord nosi jama Ravnica na Pivškem, kjer naj bi bilo odloženih kar štiri tisoč kubičnih metrov odpadkov

V Sloveniji naj bi bilo približno štirinajst tisoč jam, a jih vsako leto odkrijejo okrog 500 novih in številke o številu registriranih jam se hitro spreminjajo. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da je kar 20 – 35 % vseh jam onesnaženih z odpadki. Četudi naj bi bilo onesnaževanje relikt preteklosti, se to po besedah Jureta Tičarja z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU dogaja tudi danes. Problematiko onesnaženosti jam je Jure Tičar raziskoval v svoji doktorski dizertaciji.

Kar 30 % jam, katerih stanje so preverili, leži na visokogorskem krasu, kjer je onesnaženost precej manjša, kot v nižjih predelih. A kot poudarja sogovornik, se zavedajo, da so podatki lahko tudi zastareli. Kar 45 % podatkov o stanju jam je namreč starejših od leta 2000.  Jure Tičar predvideva, da naj bi bilo po nižinskih delih Slovenije onesnaženih kar do 35 % jam. Najbolj pogosto so onesnažene jame, ki ležijo v bližini naselij in imajo omogočen dober dostop:

"Bodisi, da so ob cestah, gozdnih cestah, ob vlakah. Ljudje so jih v preteklosti uporabljali za odlaganje odpadkov. Pogosto gre za celotna vaška smetišča. Številne jame imajo lahko tudi več kot 100 kubičnih metrov odpadkov. Kar nekaj takšnih jam je na Krasu, pivškem podolju, Beli Krajini, dolenjskem podolju. Obenem so to območja, kjer je največ močno onesnaženih jam.  Absolutni rekord nosi jama Ravnica na Pivškem, kjer naj bi odložili kar 4 tisoč m3 odpadkov."

Sogovornik opaža, da se je okoljska ozaveščenost med prebivalstvom dvignila v primerjavi s preteklostjo, a se onesnaževanje še vedno pojavlja:

"Najbolj pereče danes je, da se je povečalo število elektronskih odpadkov, ki vsebujejo nevarne snovi in takšni odpadki so še bolj obremenjujoči za kraške vodonosnike in jame."

Nevarne odpadke lahko najdemo v 17 % onesnaženih jam.

"Mednje lahko prištevamo odpadna olja, neeksplodirana ubojna sredstva, pritok onesnažene vode, razna zdravila. Pogosto pa se v te jame odmetavajo poginule živali, za katere ne poznamo vzroka pogina in pač lahko predstavljajo potencialen izvor bolezni. V jamah pa lahko odkrijemo prav vse. Od starih televizorjev do avtomobilov, pnevmatik, azbestne kritine, na tone pokvarjenih izdelkov iz mesno predelovalne industrije. Ta pestrost odpadkov je prav neverjetna."

Kje so rešitve?

"Prioritetno bi bilo treba zagotoviti organizacijo čiščenja jam, tistih najbolj onesnaženih. Eden izmed vidikov je redno financiranje tovrstnih aktivnosti, ki so kadrovsko, tehnično in logistično izjemno zahtevne. Tui je tudi preprečevanje aktivnega onesnaževanja, ki ga je treba sankcionirati tudi z inšpekcijskimi obiski. Zadnja stvar pa je osveščanje prebivalstva in izobraževanje na vseh ravneh, tako v šolah kot med lokalnim prebivalstvom."

Po odgovore smo se obrnili tudi na Ministrstvo za okolje in prostor, kjer nam podatkov o tem, koliko sredstev je namenjenih za sanacijo jam, niso posredovali. V dopisu sicer priznavajo, da je za državo sanacija oziroma čiščenje podzemnih jam obsežna in finančno zahtevna naloga. Mnoge jame so težko dostopne, sanacija zahteva posebne tehnike in velike jamarsko usposobljene ekipe, poleg tega pa tudi sodelovanje strokovnjakov, ki znajo ravnati s potencialno kužnimi živalskimi kadavri, nevarnimi snovmi in ubojnimi sredstvi, ki jih je prav tako najti v jamah. Dodajajo še, da bo sanacija morala potekati postopno in  na daljši čas, prioritetno pa v tistih jamah, ki so najbolj problematične zaradi onesnaževanja pitne vode in ogrožanja podzemnega živega sveta. Na naše vprašanje, kdaj bi sanacijo lahko pričeli in ali že pripravljajo načrt sanacije, ne odgovarjajo.

 


Aktualna tema

4527 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Onesnaženost slovenskih jam

07.01.2021

V Sloveniji naj bi bilo približno 14 tisoč jam, a jih vsako leto odkrijejo okrog 500 novih in številke o številu registriranih jam se hitro spreminjajo. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da je kar 20 – 35 % vseh jam onesnaženih z odpadki. Četudi naj bi bilo onesnaževanje relikt preteklosti, se to po besedah Jureta Tičarja z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU dogaja tudi danes. Problematiko onesnaženosti jam je Jure Tičar raziskoval v svoji doktorski dizertaciji. Z njim se je pogovarjal Peter Močnik.

Absolutni rekord nosi jama Ravnica na Pivškem, kjer naj bi bilo odloženih kar štiri tisoč kubičnih metrov odpadkov

V Sloveniji naj bi bilo približno štirinajst tisoč jam, a jih vsako leto odkrijejo okrog 500 novih in številke o številu registriranih jam se hitro spreminjajo. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da je kar 20 – 35 % vseh jam onesnaženih z odpadki. Četudi naj bi bilo onesnaževanje relikt preteklosti, se to po besedah Jureta Tičarja z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU dogaja tudi danes. Problematiko onesnaženosti jam je Jure Tičar raziskoval v svoji doktorski dizertaciji.

Kar 30 % jam, katerih stanje so preverili, leži na visokogorskem krasu, kjer je onesnaženost precej manjša, kot v nižjih predelih. A kot poudarja sogovornik, se zavedajo, da so podatki lahko tudi zastareli. Kar 45 % podatkov o stanju jam je namreč starejših od leta 2000.  Jure Tičar predvideva, da naj bi bilo po nižinskih delih Slovenije onesnaženih kar do 35 % jam. Najbolj pogosto so onesnažene jame, ki ležijo v bližini naselij in imajo omogočen dober dostop:

"Bodisi, da so ob cestah, gozdnih cestah, ob vlakah. Ljudje so jih v preteklosti uporabljali za odlaganje odpadkov. Pogosto gre za celotna vaška smetišča. Številne jame imajo lahko tudi več kot 100 kubičnih metrov odpadkov. Kar nekaj takšnih jam je na Krasu, pivškem podolju, Beli Krajini, dolenjskem podolju. Obenem so to območja, kjer je največ močno onesnaženih jam.  Absolutni rekord nosi jama Ravnica na Pivškem, kjer naj bi odložili kar 4 tisoč m3 odpadkov."

Sogovornik opaža, da se je okoljska ozaveščenost med prebivalstvom dvignila v primerjavi s preteklostjo, a se onesnaževanje še vedno pojavlja:

"Najbolj pereče danes je, da se je povečalo število elektronskih odpadkov, ki vsebujejo nevarne snovi in takšni odpadki so še bolj obremenjujoči za kraške vodonosnike in jame."

Nevarne odpadke lahko najdemo v 17 % onesnaženih jam.

"Mednje lahko prištevamo odpadna olja, neeksplodirana ubojna sredstva, pritok onesnažene vode, razna zdravila. Pogosto pa se v te jame odmetavajo poginule živali, za katere ne poznamo vzroka pogina in pač lahko predstavljajo potencialen izvor bolezni. V jamah pa lahko odkrijemo prav vse. Od starih televizorjev do avtomobilov, pnevmatik, azbestne kritine, na tone pokvarjenih izdelkov iz mesno predelovalne industrije. Ta pestrost odpadkov je prav neverjetna."

Kje so rešitve?

"Prioritetno bi bilo treba zagotoviti organizacijo čiščenja jam, tistih najbolj onesnaženih. Eden izmed vidikov je redno financiranje tovrstnih aktivnosti, ki so kadrovsko, tehnično in logistično izjemno zahtevne. Tui je tudi preprečevanje aktivnega onesnaževanja, ki ga je treba sankcionirati tudi z inšpekcijskimi obiski. Zadnja stvar pa je osveščanje prebivalstva in izobraževanje na vseh ravneh, tako v šolah kot med lokalnim prebivalstvom."

Po odgovore smo se obrnili tudi na Ministrstvo za okolje in prostor, kjer nam podatkov o tem, koliko sredstev je namenjenih za sanacijo jam, niso posredovali. V dopisu sicer priznavajo, da je za državo sanacija oziroma čiščenje podzemnih jam obsežna in finančno zahtevna naloga. Mnoge jame so težko dostopne, sanacija zahteva posebne tehnike in velike jamarsko usposobljene ekipe, poleg tega pa tudi sodelovanje strokovnjakov, ki znajo ravnati s potencialno kužnimi živalskimi kadavri, nevarnimi snovmi in ubojnimi sredstvi, ki jih je prav tako najti v jamah. Dodajajo še, da bo sanacija morala potekati postopno in  na daljši čas, prioritetno pa v tistih jamah, ki so najbolj problematične zaradi onesnaževanja pitne vode in ogrožanja podzemnega živega sveta. Na naše vprašanje, kdaj bi sanacijo lahko pričeli in ali že pripravljajo načrt sanacije, ne odgovarjajo.

 


14.12.2018

Novi plošček Violinček 5

ZKP RTV SLO je skupaj s Prvim programom izdala plošček in pesmarico z otroškimi skladbami Violinček 5. Predstavlja ga urednik za otroško glasbo na Prvem programu Radia Slovenija Matej Jevnišek.


11.12.2018

Minister Fakin je danes tudi uradno naznanil ukinitev Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni

Minister za zdravje Samo Fakin je danes tudi uradno naznanil ukinitev Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni ter sporočil, da bo program obravnave otrok s prirojenimi srčnimi napakami v prihodnje deloval v okviru ljubljanskega Kliničnega centra kot samostojna organizacijska enota. Ker je okoli 100 otrok letno še vedno premalo za zagotavljanje kakovostne obravnave je že po novem letu dogovorjen sestanek o povezovanju s Hrvaško ter Bosno in Hercegovino.


11.12.2018

O Brexitu s prof. dr. Juretom Vidmarjem

Z mednarodnim pravnikom prof. dr. Juretom Vidmarjem (Univerza v Maastrichtu) o aktualni odločitvi Evropskega sodišča, možnostih, ki jih ima Združeno Kraljestvo, vprašanju Severne Irske in tudi posledicah, ki jih lahko Brexit ima za Slovenijo.


11.12.2018

Vse najboljše, UNICEF!

"Sklad Združenih narodov za otroke je pod imenom "United Nations International Children's Emergency Fund" ustanovila generalna skupščina OZN 11. decembra leta 1946 kot sklad za pomoč otrokom povojne Evrope. Sklad nudi dolgoročno in razvojno pomoč otrokom in materam v državah v razvoju." Tako slovenska Wikipedia opiše največjo organizacijo za pomoč otrokom na svetu, ki letos praznuje že 72 let. V Torkovem kvizu smo dodali še nekaj zanimivh podatkov.


10.12.2018

V Marakešu potrdili dogovor ZN o varnih, urejenih in zakonitih migracijah

V maroškem Marakešu so danes predstavniki več kot 150 držav članic Združenih narodov potrdili dogovor ZN o varnih, urejenih in zakonitih migracijah. O dogovoru smo na Prvem že veliko govorili, danes smo osvetlili, kaj je bilo ob tej priložnosti izrečeno za govorniškim odrom.


10.12.2018

Stop krvavim srajcam

V soboto zvečer so se v Beogradu zbrali protestniki na shodu pod naslovom Stop krvavim srajcam. Na mirnem protestu so izrazili nasprotovanje političnemu nasilju v državi, potem ko je bil konec novembra v mestu Kruševac na jugu države tarča napada opozicijski politik, vodja Levice Srbije Borko Stefanovič. Iz Beograda se je oglasil naš dopisnik Boštjan Anžin.


10.12.2018

Aretacija hi tech princese ogroža globalno ekonomijo?

Na Kitajskem sicer ne vlada zahodnjaška predbožična mrzlica, trgovci pa si kljub temu želijo pospešiti potrošnjo, ki zadnje mesece zaradi trgovinskega spora z ZDA, upada. Aretacija hčerke ustanovitelja najbolj znanega kitajskega visokotehnološkega podjetja Huawei v Kanadi , je šokirala kitajsko javnost. Nekatere ugledne poslovne institucije, kot na primer londonski The Economist, ocenjujejo, da bo posledice te afere čutil ves svet.


07.12.2018

"Zato je težko biti ravnatelj"

V javnosti odmeva primer nekdanjega ravnatelja Osnovne šole Prule Dušana Merca, ki se je na zatožni klopi znašel, ker naj bi učencema, osumljenima spolnega napada na dve dekleti, kršil pravico do šolanja. Danes je tožilstvo odstopilo od pregona Merca, saj naj bo na prvi obravnavi Merc dodatno osvetljil vso zadevo. Nam pa se je zastavilo vprašanje, kako sploh lahko šole ukrepajo ob primerih hudega nasilja v šoli in kaj ta zgodba sporoča?


06.12.2018

Nakupovanje

Kakšne so vaše nakupovalne navade – vam je ljubši obisk fizičnih trgovin ali ste raje kjer koli in kadar koli le klik stran od nakupa izdelka oziroma storitve? Spletni nakupi so sicer v porastu, zanimiv bo njihov vpliv na fizične trgovine. V prispevku še nekaj o načinih plačevanja – smo Slovenci bolj za gotovinsko ali brezgotovinsko plačevanje?


06.12.2018

Opera za mlade Všeč si mi

Nova opera za mlade, ki bo premierno doživela danes v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma, je produkcija Glasbene matice, koproducent je Cankarjev dom. Opero Všeč si mi predstavljajo muzikologinja, predsednica Glasbene matice Ljubljana, producenta opere Veronika Brvar, pesnik, prozaist, esejist in avtor libreta Milan Dekleva, glasbeni pedagog, dirigent in skladatelj Damijan Močnik.


05.12.2018

Samo tretjina nameni pol odstotka dohodnine za dobrodelne namene

Pol odstotka dohodnine lahko namenimo v dobrodelne namene. Izpolniti je treba obrazec in ga posredovati finančni upravi. Odločitev velja do spremembe, lahko pa delež razdelimo med pet upravičencev. Kljub zakonski možnosti pa vsi zavezanci ne izkoristijo te možnosti, zgolj tretjina. Tudi o tem v pogovoru Zdenke Bakalar s Stojanom Glavačem s finančne uprave.


05.12.2018

Po 38 letih delovne dobe nima niti za poplačilo vseh položnic

38 let delovne dobe, od tega 25 pri zdajšnjem delodajalcu, kjer se plača, ki pogosto ne dosega niti minimalne, v zadnjih letih ni povečala niti za cent. To je zgodba trgovke, ki je z nami delila svojo vsakomesečno izkušnjo s plačno realnostjo, kjer na plačilni listi vedno pogosteje opaža, da ji delodajalec doplačuje do minimalne plače. Kljub temu torej, da se obseg dela povečuje, plača temu ne sledi.


04.12.2018

Poklici prihodnosti so tisti, ki se jih ne da avtomatizirati

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


04.12.2018

Kje najti ustrezno usposobljene delavce?

Slovensko gospodarstvo se zadnji dve leti sooča s pomanjkanjem ustrezno usposobljene delovne sile. Problem – ki ni le slovenski, ampak večine evropskih držav in preostalega razvitega sveta - je posledica gospodarske rasti in starajočega prebivalstva. Delodajalci in izobraževalne ustanove pa so tudi pred izzivom, kako spodbuditi skoraj polovico odraslega prebivalstva pri nas, ki se noče dodatno izobraževati.


04.12.2018

Kviz - kravata

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


03.12.2018

Ta veseli dan kulture

Danes obeležujemo Ta veseli dan kulture, ki je posvečen zaznamovanju obletnice rojstva pesnika Franceta Prešerna. Tako so že 19. leto zapored kulturne ustanove po državi brezplačno odprle svoja vrata. V minulih letih se je število obiskovalcev na ta dan gibalo okrog 30 tisoč. V Ljubljani, kjer je takšnih ustanov največ, se odvija več sto različnih brezplačnih dogodkov – od predstav, koncertov, predavanj in delavnic. Med razlogi za obisk je na prvem mestu cenovna dostopnost, obiskovalce pa pritegne tudi želja po kulturnem doživetju.


03.12.2018

Mednarodni dan invalidov 2018

"Skupaj gremo naprej" je geslo ob današnjem 3. decembru – mednarodnem dnevu invalidov. Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije ob mednarodnem dnevu invalidov opozarja, da se Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov ne uresničuje dovolj ter da so človekove pravice invalidov ogrožene predvsem zaradi visoke stopnje revščine in socialne izključenosti, zmanjšanja obsega financiranja posebnih socialnih programov invalidskih organizacij in nezadostnega posvetovanja z invalidskimi organizacijami v postopkih priprave in izvajanja zakonodaje in politik. Petra Medved je pred mikrofon povabila predsednika Sveta za invalide Republike Slovenije Daneta Kastelica. Ocenil je delo države in invalidskih organizacij v tem letu, pojasnil, zakaj zagovarja mnenje, da mora Svet za invalide Republike Slovenije postati neodvisen organ za zaščito pravic invalidov, ter opozoril tudi na druge težave, s katerimi se ti srečujejo.


03.12.2018

Folklora med svobodo izražanja in seksizmom

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


02.12.2018

Volilna nedelja drugi krog

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


30.11.2018

Microbit na šoli

Digitalizacija je spremenila vse področja našega življenja, poti nazaj ni več, naša prihodnost bo sobivanje s številnimi povezanimi pametnimi napravami, ki nas bodo spremljale na vsakem koraku. Računalniki so postali del našega vsakdana, spremljajo nas na vsakem koraku. Vešča uporaba in razumevanje delovanja računalnikov je osnovno znanje, potrebno za življenje v sodobnem svetu. Code Week Slovenija, Center šolskih in obšolskih dejavnosti, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Microsoft Slovenija so ta teden predstavili nov projekt za spodbujanje sodobnih pristopov k razvoju digitalnih veščin v osnovnih šolah, poimenovan Micro:bit na šoli, v okviru katerega bo 15 osnovnih šol prejelo 15 mikrokrmilnikov BBC Micro:bit. Šole se lahko prijavijo še do 5. decembra do 14.00. Več o tem v prispevku Urške Henigman.


Stran 172 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov