Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Sloveniji naj bi bilo približno 14 tisoč jam, a jih vsako leto odkrijejo okrog 500 novih in številke o številu registriranih jam se hitro spreminjajo. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da je kar 20 – 35 % vseh jam onesnaženih z odpadki. Četudi naj bi bilo onesnaževanje relikt preteklosti, se to po besedah Jureta Tičarja z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU dogaja tudi danes. Problematiko onesnaženosti jam je Jure Tičar raziskoval v svoji doktorski dizertaciji. Z njim se je pogovarjal Peter Močnik.
Absolutni rekord nosi jama Ravnica na Pivškem, kjer naj bi bilo odloženih kar štiri tisoč kubičnih metrov odpadkov
V Sloveniji naj bi bilo približno štirinajst tisoč jam, a jih vsako leto odkrijejo okrog 500 novih in številke o številu registriranih jam se hitro spreminjajo. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da je kar 20 – 35 % vseh jam onesnaženih z odpadki. Četudi naj bi bilo onesnaževanje relikt preteklosti, se to po besedah Jureta Tičarja z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU dogaja tudi danes. Problematiko onesnaženosti jam je Jure Tičar raziskoval v svoji doktorski dizertaciji.
Kar 30 % jam, katerih stanje so preverili, leži na visokogorskem krasu, kjer je onesnaženost precej manjša, kot v nižjih predelih. A kot poudarja sogovornik, se zavedajo, da so podatki lahko tudi zastareli. Kar 45 % podatkov o stanju jam je namreč starejših od leta 2000. Jure Tičar predvideva, da naj bi bilo po nižinskih delih Slovenije onesnaženih kar do 35 % jam. Najbolj pogosto so onesnažene jame, ki ležijo v bližini naselij in imajo omogočen dober dostop:
"Bodisi, da so ob cestah, gozdnih cestah, ob vlakah. Ljudje so jih v preteklosti uporabljali za odlaganje odpadkov. Pogosto gre za celotna vaška smetišča. Številne jame imajo lahko tudi več kot 100 kubičnih metrov odpadkov. Kar nekaj takšnih jam je na Krasu, pivškem podolju, Beli Krajini, dolenjskem podolju. Obenem so to območja, kjer je največ močno onesnaženih jam. Absolutni rekord nosi jama Ravnica na Pivškem, kjer naj bi odložili kar 4 tisoč m3 odpadkov."
Sogovornik opaža, da se je okoljska ozaveščenost med prebivalstvom dvignila v primerjavi s preteklostjo, a se onesnaževanje še vedno pojavlja:
"Najbolj pereče danes je, da se je povečalo število elektronskih odpadkov, ki vsebujejo nevarne snovi in takšni odpadki so še bolj obremenjujoči za kraške vodonosnike in jame."
Nevarne odpadke lahko najdemo v 17 % onesnaženih jam.
"Mednje lahko prištevamo odpadna olja, neeksplodirana ubojna sredstva, pritok onesnažene vode, razna zdravila. Pogosto pa se v te jame odmetavajo poginule živali, za katere ne poznamo vzroka pogina in pač lahko predstavljajo potencialen izvor bolezni. V jamah pa lahko odkrijemo prav vse. Od starih televizorjev do avtomobilov, pnevmatik, azbestne kritine, na tone pokvarjenih izdelkov iz mesno predelovalne industrije. Ta pestrost odpadkov je prav neverjetna."
Kje so rešitve?
"Prioritetno bi bilo treba zagotoviti organizacijo čiščenja jam, tistih najbolj onesnaženih. Eden izmed vidikov je redno financiranje tovrstnih aktivnosti, ki so kadrovsko, tehnično in logistično izjemno zahtevne. Tui je tudi preprečevanje aktivnega onesnaževanja, ki ga je treba sankcionirati tudi z inšpekcijskimi obiski. Zadnja stvar pa je osveščanje prebivalstva in izobraževanje na vseh ravneh, tako v šolah kot med lokalnim prebivalstvom."
Po odgovore smo se obrnili tudi na Ministrstvo za okolje in prostor, kjer nam podatkov o tem, koliko sredstev je namenjenih za sanacijo jam, niso posredovali. V dopisu sicer priznavajo, da je za državo sanacija oziroma čiščenje podzemnih jam obsežna in finančno zahtevna naloga. Mnoge jame so težko dostopne, sanacija zahteva posebne tehnike in velike jamarsko usposobljene ekipe, poleg tega pa tudi sodelovanje strokovnjakov, ki znajo ravnati s potencialno kužnimi živalskimi kadavri, nevarnimi snovmi in ubojnimi sredstvi, ki jih je prav tako najti v jamah. Dodajajo še, da bo sanacija morala potekati postopno in na daljši čas, prioritetno pa v tistih jamah, ki so najbolj problematične zaradi onesnaževanja pitne vode in ogrožanja podzemnega živega sveta. Na naše vprašanje, kdaj bi sanacijo lahko pričeli in ali že pripravljajo načrt sanacije, ne odgovarjajo.
4480 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Sloveniji naj bi bilo približno 14 tisoč jam, a jih vsako leto odkrijejo okrog 500 novih in številke o številu registriranih jam se hitro spreminjajo. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da je kar 20 – 35 % vseh jam onesnaženih z odpadki. Četudi naj bi bilo onesnaževanje relikt preteklosti, se to po besedah Jureta Tičarja z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU dogaja tudi danes. Problematiko onesnaženosti jam je Jure Tičar raziskoval v svoji doktorski dizertaciji. Z njim se je pogovarjal Peter Močnik.
Absolutni rekord nosi jama Ravnica na Pivškem, kjer naj bi bilo odloženih kar štiri tisoč kubičnih metrov odpadkov
V Sloveniji naj bi bilo približno štirinajst tisoč jam, a jih vsako leto odkrijejo okrog 500 novih in številke o številu registriranih jam se hitro spreminjajo. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da je kar 20 – 35 % vseh jam onesnaženih z odpadki. Četudi naj bi bilo onesnaževanje relikt preteklosti, se to po besedah Jureta Tičarja z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU dogaja tudi danes. Problematiko onesnaženosti jam je Jure Tičar raziskoval v svoji doktorski dizertaciji.
Kar 30 % jam, katerih stanje so preverili, leži na visokogorskem krasu, kjer je onesnaženost precej manjša, kot v nižjih predelih. A kot poudarja sogovornik, se zavedajo, da so podatki lahko tudi zastareli. Kar 45 % podatkov o stanju jam je namreč starejših od leta 2000. Jure Tičar predvideva, da naj bi bilo po nižinskih delih Slovenije onesnaženih kar do 35 % jam. Najbolj pogosto so onesnažene jame, ki ležijo v bližini naselij in imajo omogočen dober dostop:
"Bodisi, da so ob cestah, gozdnih cestah, ob vlakah. Ljudje so jih v preteklosti uporabljali za odlaganje odpadkov. Pogosto gre za celotna vaška smetišča. Številne jame imajo lahko tudi več kot 100 kubičnih metrov odpadkov. Kar nekaj takšnih jam je na Krasu, pivškem podolju, Beli Krajini, dolenjskem podolju. Obenem so to območja, kjer je največ močno onesnaženih jam. Absolutni rekord nosi jama Ravnica na Pivškem, kjer naj bi odložili kar 4 tisoč m3 odpadkov."
Sogovornik opaža, da se je okoljska ozaveščenost med prebivalstvom dvignila v primerjavi s preteklostjo, a se onesnaževanje še vedno pojavlja:
"Najbolj pereče danes je, da se je povečalo število elektronskih odpadkov, ki vsebujejo nevarne snovi in takšni odpadki so še bolj obremenjujoči za kraške vodonosnike in jame."
Nevarne odpadke lahko najdemo v 17 % onesnaženih jam.
"Mednje lahko prištevamo odpadna olja, neeksplodirana ubojna sredstva, pritok onesnažene vode, razna zdravila. Pogosto pa se v te jame odmetavajo poginule živali, za katere ne poznamo vzroka pogina in pač lahko predstavljajo potencialen izvor bolezni. V jamah pa lahko odkrijemo prav vse. Od starih televizorjev do avtomobilov, pnevmatik, azbestne kritine, na tone pokvarjenih izdelkov iz mesno predelovalne industrije. Ta pestrost odpadkov je prav neverjetna."
Kje so rešitve?
"Prioritetno bi bilo treba zagotoviti organizacijo čiščenja jam, tistih najbolj onesnaženih. Eden izmed vidikov je redno financiranje tovrstnih aktivnosti, ki so kadrovsko, tehnično in logistično izjemno zahtevne. Tui je tudi preprečevanje aktivnega onesnaževanja, ki ga je treba sankcionirati tudi z inšpekcijskimi obiski. Zadnja stvar pa je osveščanje prebivalstva in izobraževanje na vseh ravneh, tako v šolah kot med lokalnim prebivalstvom."
Po odgovore smo se obrnili tudi na Ministrstvo za okolje in prostor, kjer nam podatkov o tem, koliko sredstev je namenjenih za sanacijo jam, niso posredovali. V dopisu sicer priznavajo, da je za državo sanacija oziroma čiščenje podzemnih jam obsežna in finančno zahtevna naloga. Mnoge jame so težko dostopne, sanacija zahteva posebne tehnike in velike jamarsko usposobljene ekipe, poleg tega pa tudi sodelovanje strokovnjakov, ki znajo ravnati s potencialno kužnimi živalskimi kadavri, nevarnimi snovmi in ubojnimi sredstvi, ki jih je prav tako najti v jamah. Dodajajo še, da bo sanacija morala potekati postopno in na daljši čas, prioritetno pa v tistih jamah, ki so najbolj problematične zaradi onesnaževanja pitne vode in ogrožanja podzemnega živega sveta. Na naše vprašanje, kdaj bi sanacijo lahko pričeli in ali že pripravljajo načrt sanacije, ne odgovarjajo.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
»Ljubljana je srce Slovenije, Trst pa so njena pljuča«, je poudaril pisatelj Ivan Cankar v svojem zadnjem predavanju v Trstu, ki ga je imel v tem mestu 20. aprila 1918. Lahko bi k temu dodali, da je to potekalo v zgodovinsko prelomnem času, saj je s koncem I. svetovne vojne Trst z zaledjem, po 500 letih Habsburške vladavine pripadal Kraljevini Italiji. V italijanskih rokah je Trst še danes. Po II. svetovni vojni je spadal v cono A in je bil znan pod imenom STO Svobodno tržaško ozemlje. To je nato pripadlo skupaj s cono A, Republiki Italiji, cona B pa tedanji Jugoslaviji. Prispevek Milana Trobiča.
Izločena ali zavržena zdravila končajo v talni vodi, ki jo uporabljamo tudi za vodovod oz. za pitje. Njihova koncentracija je za zdaj v Sloveniji nizka.
Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne, ki deluje v okviru Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, danes praznuje 100 -letnico delovanja. Knjižnica nosi ime po profesorici Minki Skaberne, izšolani profesorici za pouk slepih, ki je Slovenke vabila in navduševala za to, da so ročno prepisovale slovenske knjige v braillovo pisavo. Prispevek Petre Medved.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovaški novinarji so pretreseni zaradi umora 27-letnega preiskovalnega novinarja Jana Kuciaka in njegovega dekleta. Kot je sporočila policija, je najverjetneje šlo za naklepni umor, povezan z njegovim delom. Pisal je namreč predvsem o korupciji in davčnih utajah. Novinarja in njegovo dekle so našli na Kuciakovem domu, on je bil ustreljen v prsi, ona pa v glavo. Za slovaške novinarje je to velik šok, je Špeli Novak povedal Andrej Matišak, novinar zunanjepolitičnega uredništva časnika Pravda.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V javni razpravi so dopolnitve in spremembe Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki se med drugim nanašajo na zobozdravstvene storitve; na pravice do zobnih vsadkov za ranljive skupine, bele zalivke za otroke, nosečnice in doječe matere ter spremembe pri ortodontskem zdravljenju. O novostih se je Helena Lovinčič pogovarjala z Željkom Vlačičem z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Bruseljski dopisnik Matjaž Trošt poroča, da Belgija slavi novega športnega junaka. Hitrostno drsanje je ta čas belgijski nacionalni šport.
Kar velja za lepo, seveda ni ne absolutno, ne nespremenljivo. Lepota ima več obrazov, ki so odvisni od zgodovinskega obdobja, kulturnega prostora in družbenih ozadij. Pogosto so bili lepotni ideali neprijazni, celo zelo boleči in na dolgi rok škodljivi za zdravje. Metka Kuhar, prof. na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, je v prispevku izpostavila azijski lepotni ideal lotosovega stopala in evropski ideal s korzetom “preščipnjenega” trupa.
Od kod izvira smučanje? Odgovor iščemo s poznavalcem smučanja in avtorjem več dokumentarnih filmov o tem športu Nilsom Larsnom.
Meteorologi napovedujejo, da se obeta teden polarnega mraza s temperaturami do -20 stopinj. Kako hud mraz vpliva na respiratorna obolenja in kako lahko svoje telo pripravimo na tako nizke temperature, je povedala dr. Ana Hojs z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Bil je eden ključnih protagonistov izstopa Slovenije iz nekdanje skupne države. Osrednji lik slovenske tranzicije in kreator procesov vstopa Slovenije v evroatlantske povezave. Vodil je kar dve državi, štiri vlade v samostojni Sloveniji, nazadnje je ustanovil civilno gibanje.
Gre za ključne, a ne edine kršitve človekovih pravic v Sloveniji v letnem poročilu Amnesty International.
Podnebne spremembe se dogajajo vse hitreje. Pobudnik britanske kampanje One Million Climate Jobs Jonathan Neal opozarja, da se je raven ogljikovega dioksida v zadnjih 30 letih povišala toliko kot prej v 200 letih. Izpostavi suše, vse hujša neurja in Cape Town, prvo mesto, ki mu bo zmanjkalo vode. Arktični led se tali veliko hitreje od pričakovanj.
V sklopu oddaje Prvi na obisku na sankališču v Gozd Martuljku smo pred mikrofon povabili Tilna Siršeta, ki se ukvarja s športnim sankanjem na umetnih progah
Pomurci so glede graditve hidroelektrarn na Muri na istem bregu z okoljevarstveniki; oboji menijo, da hidroelektrarne na Muro ne sodijo in zahtevajo izbris te možnosti iz energetskega načrta Slovenije. Po drugi strani pa graditev hidroelektrarn na spodnji Savi že dve leti stoji. Država je zamudila že nekaj rokov, stroji pa čakajo. O paradoksalni situaciji v zvezi z graditvijo hidroelektrarn na Muri in na Savi poročata Lidija Kosi in Suzana Vahtarić.
Bataljonska bojna skupina je dobila slabo oceno za pripravljenost. Slabo oceno smo si dali sami, gre za politična vprašanja in obračune pred volitvami. Robert Škrjenc napoveduje, da bodo sledile kadrovske menjave.
Neveljaven email naslov