Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zbiranje starih hišnih imen, ki ga je pred več kot desetimi leti začela Razvojna agencija Zgornje Gorenjske, je konec lanskega leta z vpisom rabe hišnih imen v nacionalni register nesnovne kulturne dediščine doseglo pomemben mejnik. Nanj pa je postala pozorna tudi Evropa, saj ga je uvrstila med izjemne primere dobrih praks na področju ohranjanja kulturne dediščine. Kar dve tako visoki priznanji sta primeren trenutek za inventuro projekta, ki se je iz obotavljivih začetkov v vseh teh letih že prerasel v pravo gibanje. Podrobneje Romana Erjavec.
Domačini so z roko v roki s stroko in znanostjo v desetih letih na Gorenjskem zbrali že več kot 12.000 starih hišnih imen.
Gre za projekt, pravi Klemen Klinar z Razvojne agencije Zgornje Gorenjske, ki mu čas ni naklonjen, saj domačini, ki še nosijo v sebi te zgodbe, počasi odhajajo. Zdaj, ko je projekt dobil tudi najvišje priznanje z vpisom v nacionalni register nesnovne dediščine, pa verjame, da bodo to spoznali tudi drugje po Sloveniji.
"Ta imena so s tem vpisom dobila potrditev, da so pomemben del naše nesnovne dediščine. Prvenstveno podeželske, pa vendar tudi naših starih mest. Hkrati pa je to lahko tudi spodbuda drugim društvom, organizacijam ali posameznikom, da se tega lotijo v svojih okoljih. Morda to dediščino raziščejo samo v svoji ulici ali vasi in s tem postanejo del te registracije, saj ta ni vezana samo na naš projekt, ampak na rabo hišnih imen na splošno, torej za območje celotne države."
Dvaindvajset občin, 350 vasi in 12.000 imen ter 46 publikacij, v katerih so zbrana, je rezultat projekta, ki je v desetih letih znal na gorenjskem podeželju sprožiti pravo gibanje. Da bi bili rezultati tudi strokovno utemeljeni, pa je v projektu sodeloval tudi Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. In kot pravi dr. Jožica Škofic, so s projektom dokazali, da so stara hišna imena izjemno pomemben del naše kulturne dediščine.
"So bogata zakladnica o jeziku, njihovih narečjih, o ljudeh, ki ta jezik govorijo, in naravnem in kulturnem okolju, kjer so ta imena nastala in se uporabljajo. Pri takih projektih pa je zelo pomembno povezovanje strokovnjakov in domačinov. Prvim dajo novo samozavest, drugim pa, na različnih področjih, veliko novih podatkov in znanja za nadaljnje raziskovanje!"
Pri zbiranju hišnih imen je RAGOR vzpostavil tudi čezmejno sodelovanje s koroškimi Slovenci in lani je bil projekt med 130 prijavljenimi izbran med 30 primerov dobrih praks na področju ohranjanja kulturne dediščine EU. S tem in predvsem tudi vpisom v register nacionalne nesnovne dediščine pa so zdaj projektu, dodaja Klemen Klinar, nadeli še češnjico na vrhu torte desetletni poti projekta zbiranja hišnih imen.
4525 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zbiranje starih hišnih imen, ki ga je pred več kot desetimi leti začela Razvojna agencija Zgornje Gorenjske, je konec lanskega leta z vpisom rabe hišnih imen v nacionalni register nesnovne kulturne dediščine doseglo pomemben mejnik. Nanj pa je postala pozorna tudi Evropa, saj ga je uvrstila med izjemne primere dobrih praks na področju ohranjanja kulturne dediščine. Kar dve tako visoki priznanji sta primeren trenutek za inventuro projekta, ki se je iz obotavljivih začetkov v vseh teh letih že prerasel v pravo gibanje. Podrobneje Romana Erjavec.
Domačini so z roko v roki s stroko in znanostjo v desetih letih na Gorenjskem zbrali že več kot 12.000 starih hišnih imen.
Gre za projekt, pravi Klemen Klinar z Razvojne agencije Zgornje Gorenjske, ki mu čas ni naklonjen, saj domačini, ki še nosijo v sebi te zgodbe, počasi odhajajo. Zdaj, ko je projekt dobil tudi najvišje priznanje z vpisom v nacionalni register nesnovne dediščine, pa verjame, da bodo to spoznali tudi drugje po Sloveniji.
"Ta imena so s tem vpisom dobila potrditev, da so pomemben del naše nesnovne dediščine. Prvenstveno podeželske, pa vendar tudi naših starih mest. Hkrati pa je to lahko tudi spodbuda drugim društvom, organizacijam ali posameznikom, da se tega lotijo v svojih okoljih. Morda to dediščino raziščejo samo v svoji ulici ali vasi in s tem postanejo del te registracije, saj ta ni vezana samo na naš projekt, ampak na rabo hišnih imen na splošno, torej za območje celotne države."
Dvaindvajset občin, 350 vasi in 12.000 imen ter 46 publikacij, v katerih so zbrana, je rezultat projekta, ki je v desetih letih znal na gorenjskem podeželju sprožiti pravo gibanje. Da bi bili rezultati tudi strokovno utemeljeni, pa je v projektu sodeloval tudi Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. In kot pravi dr. Jožica Škofic, so s projektom dokazali, da so stara hišna imena izjemno pomemben del naše kulturne dediščine.
"So bogata zakladnica o jeziku, njihovih narečjih, o ljudeh, ki ta jezik govorijo, in naravnem in kulturnem okolju, kjer so ta imena nastala in se uporabljajo. Pri takih projektih pa je zelo pomembno povezovanje strokovnjakov in domačinov. Prvim dajo novo samozavest, drugim pa, na različnih področjih, veliko novih podatkov in znanja za nadaljnje raziskovanje!"
Pri zbiranju hišnih imen je RAGOR vzpostavil tudi čezmejno sodelovanje s koroškimi Slovenci in lani je bil projekt med 130 prijavljenimi izbran med 30 primerov dobrih praks na področju ohranjanja kulturne dediščine EU. S tem in predvsem tudi vpisom v register nacionalne nesnovne dediščine pa so zdaj projektu, dodaja Klemen Klinar, nadeli še češnjico na vrhu torte desetletni poti projekta zbiranja hišnih imen.
Če bi šlo vse po načrtih, bi zdaj že odštevali ure do trenutka, ko se bo Slovenija z izstrelitvijo svojih prvih dveh satelitov vpisala v zgodovino odkrivanja vesolja. Satelita Trisat in Nemo-HD naj bi v orbito poletela na raketi Vega jutri (petek, 19. 6.) nekaj minut pred 4. uro po srednjeevropskem času iz izstrelišča v Francoski Gvajani, a bo treba na izstrelitev še nekoliko počakati. Gre za tretjo preložitev izstrelitve. Prvič je do nje prišlo zaradi ponesrečenega predhodnega poleta rakete Vega, drugič zaradi epidemije novega koronavirusa. Tokrat je razlog vreme, je Andreji Gradišar povedal vodja misije Trisat dr. Iztok Kramberger. Slišali boste tudi predstavitev obeh satelitov in nekaj utrikov zadnjih priprav na izstrelitev.
Ob obeležitvi 55. obletnice oddaje Lahko noč, otroci bo danes zvečer naš Prvi program gostoval na ljubljanski Pediatrični kliniki. Neposredni avdio in video prenos pravljice o polžu prijatelju iz bolnišnice pa hkrati predstavlja tudi zagon spletnega tematskega kanala za malčke, otroke in mladostnike Radio Z, ki ga je Radio Slovenija vzpostavil v okviru mednarodnega projekta B-AIR.
Pametna mesta v post koronskem obdobju še bolj generirajo uporabo novih tehnologij in uporabo pridobljenih informacij. Slednje pa se v javnosti zarisuje kot eden ključnih problemov in aktualnih tematik, s katerimi se ukvarjajo različni strokovnjaki in vlade. Več o tem kakšne ugodnosti nam nudijo pametna mesta in kakšne pasti nam nastavljajo, v naslednjem prispevku. Martina Černe se je pogovarjala s prof. dr. Matjažem Uršičem iz Centra za prostorsko sociologijo Fakultete za družbene vede v Ljubljani.
Ob letošnjem razmeroma deževnem maju in juniju malokdo pomisli na sušo, a strokovnjaki pravijo, da povsod še niso nadoknadili primanjkljaja letošnjih prvih štirih, zelo suhih mesecev. In kljub temu, da Slovenija velja za vodnato državo, ob današnjem svetovnem dnevu boja proti širjenju puščav in suše velja opozoriti, da se padavinski režim pri nas spreminja, da je snežna odeja vse tanjša, in da bo v prihodnje vse več intenzivnih, a kratkotrajnih padavin. Klimatologinja Mojca Dolinar z Agencije za okolje vse skupaj postavlja v kontekst globalnega segrevanja.
V dneh, ko so slovenski mediji polni novic o prihodu Michelinovega vodnika v Slovenijo in novih dobitnikov prestižnih zvezdic in ostalih priznanj, smo poklicali v italijanski Krmin. Slovenski zamejec Joško Sirk, ki vodi gostilno La Subida, ima namreč Michelinovo zvezdico že dobro desetletje. Kaj mu je prinesla, kaj je spremenila in kaj svetuje "svežim" slovenskim dobitnikom?
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
O tem, kaj utegne pomeniti razveljavitev razpisa za gradnjo Drugega tira, je na vprašanja Radia Slovenija odgovarjal prvi mož 2TDK Dušan Zorko.
Gastronomski vodnik Michelin je danes na Ljubljanskem gradu šestim slovenskim restavracijam podelil skupaj kar 7 zvezdic. Pet restavracij je prejelo eno zvezdico, kar 2 je prejela Hiša Franko naše najbolj znane kulinarične mojstrice Ane Roš. Na svetu je le 473 restavracij, ki se lahko ponašajo z dvema zvezdicama. Ana Roš si ju je, po mnenju Michelinovih inšpektorjev, prislužila za drzno in predano delo ter moderno interpretacijo tradicionalne kuhinje. Hiša Franko je tako edina restavracija z dvema zvezdicama v regiji.
Z današnjim dnem se v Grčiji začenja turistična sezona. Turizem predstavlja petino grškega BDP. Grške oblasti so odpravile omejitve za 29 držav, katerih državljanom in stalnim prebivalcem ob prihodu ne bo treba v karanteno. Na seznamu je tudi Slovenija. Potnike iz teh držav, na katerem so med drugim še Nemčija, Avstrija, Hrvaška, Kitajska in Japonska, bodo sicer lahko naključno testirali. naša dopisnica Karmen Švegl je obiskala Rodos.
Postopna izguba sluha je najpogostejši spremljevalec staranja. Izguba sluha povzroča socialno izolacijo, nezmožnost polnočutnega vključevanja v družbo, oteženo dostopnost do informacij in komunikacij, lahko vodi tudi v hude duševne stiske. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je ob današnjem Mednarodnem dnevu ozaveščanja o nasilju nad starejšimi organizirala Posvet s temo »Kvalitetno staranje oseb z okvaro sluha.« Prispevek Petre Medved.
Od danes ni več ovir na meji z Italijo. Državljani obeh držav lahko prestopajo mejo kot pred epidemijo koronavirusa.
Bled je nedvomno eden slovenskih simbolov, podoba, s katero se v tujini promovira država, kraj, kamor naši državniki vozijo tuje na protokolarna in druga srečanja. Skratka, Bled je nosilna podoba za turiste privlačne enkratne Slovenije. Zato ni čudno, da je tudi blejski turizem z leti odtaval v tujino, več kot 95 odstotkov obiskovalcev prihaja od tam, iz več kot 130 držav in Slovencem se zadnja leta zdi, da jim je bil Bled ugrabljen. Do letos, ko smo ga, zaradi višje sile, dobili nazaj. Utrip Bleda v teh dneh je preverila Romana Erjavec.
Korona kriza je prinesla spoznanje, da moramo za večjo stopnjo samooskrbe s hrano povečati rastlinsko proizvodnjo. To pa bi lahko dosegli z več znanja in tudi z uporabo sodobnih tehnologij, s katerimi prihranimo čas, zmanjšamo izgube pridelkov, zmanjšamo stroške proizvodnje in obenem zmanjšamo vpliv na okolje. Eno od orodij, ki se po svetu že s pridom uporablja v kmetijstvu, so t.i. droni oz. brezpilotni letalniki, s pomočjo katerih pridobimo podatke o tem, kaj se dogaja z rastlinami na poljih.
V Radečah po letu in pol v teh dneh zaključujejo projekt Stara šola za nove ideje, v katerem sta občina Radeče in zavod KTRC s partnerji obnovila in društvom namenila nekdanji objekt šole. Skozi mehke vsebine s partnerji je ta zaživela v duhu aktivnega sodelovanja lokalnega prebivalstva in ohranjanja naravnih in kulturnih ter tudi kulinaričnih znamenitosti doline Sopote, ki skriva številne naravne in kulturne bisere, vredne ogleda.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Junij je mesec, ko po celem svetu potekajo parade ponosa. Slednje bodo zaradi epidemije koronavirusa letos potekale drugače. V nekaterih mestih so jih odpovedali, spet v drugih jih bodo izvedli. Slovenska povorka je prestavljena na september, do konca junija pa bo v atriju Mestne hiše na ogled pregledna multimedijska razstava, ki obeležuje 20 let parade ponosa v Ljubljani.
Zaradi sicer že preklicane epidemije po pojavu novega korona virusa še vedno ostajajo zaprti številni maloobmejni prehodi s Hrvaško. To še posebej greni življenje domačinom, ki iz ene v drugo državo hodijo v službo, imajo na obeh straneh sorodnike ali celo otroke v vrtcih. Med najbolj prizadetimi je majhna in demografsko ogrožena občina Osilnica, kjer je stiskam ljudi prisluhnil Marko Škrlj.
Statistični izračun pokaže, da srčni infarkt doživi vsak dan skoraj 11 ljudi in tako je bilo tudi letos v času corona epidemije. Zaradi strahu pred okužbo in neprepoznavanja opozorilnih znakov marsikdo ni pravočasno poiskal zdravniške pomoči. Ena takšnih je tudi naša sogovornica. Ker je bila športnica, zdrava, stara le 42 let, niti pomislila ni, da bi lahko bilo z njenim srcem kaj narobe. Srčni infarkt je doživela praktično na vrhuncu epidemije.
Pogovor z direktorjem Radia Slovenija Mirkom Štularjem: "Podatki jasno kažejo, da je javni radio zaupanja vreden medij!"
Pogovarjali smo se z dvema zasebnima zdravnicama, ki sta na vrhuncu epidemije pri nas ponudili svojo pomoč »pro bono« svojim preobremenjenim kolegom tako v bolnišnici kot tudi v zdravstvenem domu. Svojo specialistično ginekološko ambulanto sta zaprli, tako kot se je zaprl večji del zdravstva in sledili sta pozivom – stopimo v krizi skupaj! Vendar kljub potrebam njune pomoči niso nikjer sprejeli. Obrnili sta se na desetine naslovov, klicali svoje kolege, se obrnili na ministrstvo, na zdravniško zbornico, na ZZZS, vse zaman. In kaj je bila ovira? Okorelost zdravstvenega sistema! Helena Lovinčič.
Neveljaven email naslov