Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zbiranje starih hišnih imen, ki ga je pred več kot desetimi leti začela Razvojna agencija Zgornje Gorenjske, je konec lanskega leta z vpisom rabe hišnih imen v nacionalni register nesnovne kulturne dediščine doseglo pomemben mejnik. Nanj pa je postala pozorna tudi Evropa, saj ga je uvrstila med izjemne primere dobrih praks na področju ohranjanja kulturne dediščine. Kar dve tako visoki priznanji sta primeren trenutek za inventuro projekta, ki se je iz obotavljivih začetkov v vseh teh letih že prerasel v pravo gibanje. Podrobneje Romana Erjavec.
Domačini so z roko v roki s stroko in znanostjo v desetih letih na Gorenjskem zbrali že več kot 12.000 starih hišnih imen.
Gre za projekt, pravi Klemen Klinar z Razvojne agencije Zgornje Gorenjske, ki mu čas ni naklonjen, saj domačini, ki še nosijo v sebi te zgodbe, počasi odhajajo. Zdaj, ko je projekt dobil tudi najvišje priznanje z vpisom v nacionalni register nesnovne dediščine, pa verjame, da bodo to spoznali tudi drugje po Sloveniji.
"Ta imena so s tem vpisom dobila potrditev, da so pomemben del naše nesnovne dediščine. Prvenstveno podeželske, pa vendar tudi naših starih mest. Hkrati pa je to lahko tudi spodbuda drugim društvom, organizacijam ali posameznikom, da se tega lotijo v svojih okoljih. Morda to dediščino raziščejo samo v svoji ulici ali vasi in s tem postanejo del te registracije, saj ta ni vezana samo na naš projekt, ampak na rabo hišnih imen na splošno, torej za območje celotne države."
Dvaindvajset občin, 350 vasi in 12.000 imen ter 46 publikacij, v katerih so zbrana, je rezultat projekta, ki je v desetih letih znal na gorenjskem podeželju sprožiti pravo gibanje. Da bi bili rezultati tudi strokovno utemeljeni, pa je v projektu sodeloval tudi Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. In kot pravi dr. Jožica Škofic, so s projektom dokazali, da so stara hišna imena izjemno pomemben del naše kulturne dediščine.
"So bogata zakladnica o jeziku, njihovih narečjih, o ljudeh, ki ta jezik govorijo, in naravnem in kulturnem okolju, kjer so ta imena nastala in se uporabljajo. Pri takih projektih pa je zelo pomembno povezovanje strokovnjakov in domačinov. Prvim dajo novo samozavest, drugim pa, na različnih področjih, veliko novih podatkov in znanja za nadaljnje raziskovanje!"
Pri zbiranju hišnih imen je RAGOR vzpostavil tudi čezmejno sodelovanje s koroškimi Slovenci in lani je bil projekt med 130 prijavljenimi izbran med 30 primerov dobrih praks na področju ohranjanja kulturne dediščine EU. S tem in predvsem tudi vpisom v register nacionalne nesnovne dediščine pa so zdaj projektu, dodaja Klemen Klinar, nadeli še češnjico na vrhu torte desetletni poti projekta zbiranja hišnih imen.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zbiranje starih hišnih imen, ki ga je pred več kot desetimi leti začela Razvojna agencija Zgornje Gorenjske, je konec lanskega leta z vpisom rabe hišnih imen v nacionalni register nesnovne kulturne dediščine doseglo pomemben mejnik. Nanj pa je postala pozorna tudi Evropa, saj ga je uvrstila med izjemne primere dobrih praks na področju ohranjanja kulturne dediščine. Kar dve tako visoki priznanji sta primeren trenutek za inventuro projekta, ki se je iz obotavljivih začetkov v vseh teh letih že prerasel v pravo gibanje. Podrobneje Romana Erjavec.
Domačini so z roko v roki s stroko in znanostjo v desetih letih na Gorenjskem zbrali že več kot 12.000 starih hišnih imen.
Gre za projekt, pravi Klemen Klinar z Razvojne agencije Zgornje Gorenjske, ki mu čas ni naklonjen, saj domačini, ki še nosijo v sebi te zgodbe, počasi odhajajo. Zdaj, ko je projekt dobil tudi najvišje priznanje z vpisom v nacionalni register nesnovne dediščine, pa verjame, da bodo to spoznali tudi drugje po Sloveniji.
"Ta imena so s tem vpisom dobila potrditev, da so pomemben del naše nesnovne dediščine. Prvenstveno podeželske, pa vendar tudi naših starih mest. Hkrati pa je to lahko tudi spodbuda drugim društvom, organizacijam ali posameznikom, da se tega lotijo v svojih okoljih. Morda to dediščino raziščejo samo v svoji ulici ali vasi in s tem postanejo del te registracije, saj ta ni vezana samo na naš projekt, ampak na rabo hišnih imen na splošno, torej za območje celotne države."
Dvaindvajset občin, 350 vasi in 12.000 imen ter 46 publikacij, v katerih so zbrana, je rezultat projekta, ki je v desetih letih znal na gorenjskem podeželju sprožiti pravo gibanje. Da bi bili rezultati tudi strokovno utemeljeni, pa je v projektu sodeloval tudi Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. In kot pravi dr. Jožica Škofic, so s projektom dokazali, da so stara hišna imena izjemno pomemben del naše kulturne dediščine.
"So bogata zakladnica o jeziku, njihovih narečjih, o ljudeh, ki ta jezik govorijo, in naravnem in kulturnem okolju, kjer so ta imena nastala in se uporabljajo. Pri takih projektih pa je zelo pomembno povezovanje strokovnjakov in domačinov. Prvim dajo novo samozavest, drugim pa, na različnih področjih, veliko novih podatkov in znanja za nadaljnje raziskovanje!"
Pri zbiranju hišnih imen je RAGOR vzpostavil tudi čezmejno sodelovanje s koroškimi Slovenci in lani je bil projekt med 130 prijavljenimi izbran med 30 primerov dobrih praks na področju ohranjanja kulturne dediščine EU. S tem in predvsem tudi vpisom v register nacionalne nesnovne dediščine pa so zdaj projektu, dodaja Klemen Klinar, nadeli še češnjico na vrhu torte desetletni poti projekta zbiranja hišnih imen.
O počitniških dneh, ki so na francoske in belgijske ceste prinesli več kot 600-kilometrske zastoje. Z našo dopisnico Eriko Štular pa tudi o delu in življenju v Bruslju.
Po kakšnih cestah, kako in v čem smo nekoč hodili oz. se vozili na morje? Kaj je bila obvezna oprema in zakaj imamo na takratne zastoje na cesti in vrste pred trajekti čisto drugačen spomin kot na sodobno vožnjo do morja? O dopustovanju in predvsem poti na morje nekoč smo govorili v nedeljskem jutru na Prvem, svoje ugotovitve je predstavila avtorica razstave o dopustovanju v času nekdanje Jugoslavije, spomine pa so dodali tudi poslušalci in poslušalke.
Zdaj, ko sodni zaostanki niso več sistemski problem slovenskega sodstva so se na sodiščih osredotočili na kakovost. Med drugim tudi s posebnim projektom Izboljšanje kakovosti sodstva. Namenjen je sodnikom in sodnemu osebju, pa tudi strankam. Projekt – doma sicer v ospredju zaradi visokih stroškov, ki pa so v večjem delu pokriti iz evropskih sredstev – ni ostal neopažen. Je eden od štirih finalistov v izboru za nagrado Kristalna tehtnica sodstva, ki jo podeljujeta Svet Evrope in Evropska komisija. Najpomembnejši del projekta je spletna stran »nasodiscu.si«, pripravili pa so tudi 16 različnih brošur o najpogostejših sodnih postopkih.
Po 32 letih je konec sporazuma INF (Intermediate – Range Nuclear Forces ) o prepovedi jedrskih raket srednjega in kratkega dosega, ki očitno roma na smetišče zgodovine. Medtem, ko Moskva najbrž želi nov celovit sporazum o strateški varnosti z Washingtonom, hočejo Američani v nove varnostne dogovore očitno vključiti tudi Kitajsko, ki pa te ponudbe zavrača. Z današnjim koncem sporazuma, ki je veljal za enega poglavitnih stebrov varnosti na stari celini in nadzora nad jedrsko oborožitvijo, smo očitno pred izzivi nove varnostne arhitekture, kar bo zahteven zalogaj. Zlasti v ozračju povečane napetosti in nezaupanja, ko sta še vedno najmočnejši jedrski sili, Amerika in Rusija, dve od devetih držav z jedrskim orožjem za množično uničenje Planeta. O tem, ali smo pred novim ciklom oboroževalne tekme in ali se vrača hladna vojna, smo se pogovarjali s politično analitičarko s škotske univerze St. Andrews, dr. Matejo Peter.
Vroče poletje je v sosednji Italiji še bolj razgrel Josip Broz Tito. Občinski svet v Parmi je, kot poroča dopisnik Janko Petrovec, razpravljal prav o nekdanjem jugoslovanskem predsedniku oziroma o odpravi ulice z njegovim imenom.
V prvih petih dneh julija smo v Sloveniji našteli več kot 22 tisoč udarov strel, kar je več kot desetina letne količine, ki znaša okoli 200 tisoč udarov. Kako se pred strelo zavarujemo v gorah pogosto slišimo, manj pogosto pa o nevarnosti kopanja v morju, jezerih in rekah med poletno nevihto. O zmanjšanju verjetnosti udara strele med nevihto smo se pogovarjali z Goranom Milevom, vodjo področja sistema Skalar pri Elektroinštitutu Milan Vidmar.
V Šanghaju so pogajalci sklenili 12. krog trgovinskih pogajanj med ZDA in Kitajsko. Kot poročajo tuje tiskovne agencije, je bilo današnje srečanje kratko, ameriški finančni minister Steven Mnuchin in trgovinski predstavnik Robert Lighthizer, ki sta vodila delegacijo ZDA, izjav nista dajala. Zadnja v nizu pogajanj so se v Šanghaju začela v torek, zasenčil pa jih je ameriški predsednik Donald Trump, ki je v seriji zapisov na spletnem družbenem omrežju Twitter med drugim Peking posvaril, naj s sklepanjem sporazuma ne čaka na ameriške volitve leta 2020.
Skoraj tri četrtine oziroma 73 odstotkov gospodinjstev v Sloveniji si je lani privoščilo enotedenske letne počitnice; počitnice si je prej privoščilo gospodinjstvo z dvema odraslima in z vsaj enim vzdrževanim otrokom kot enočlansko gospodinjstvo, pojasni Karmen Hren, SURS: "Vsaj enega zasebnega potovanja se je lani udeležilo 69% prebivalcev Slovenije, starih 15 let ali več - kar je za 3-odstotne točke več kot v letu 2017. 40% teh je bilo opravljenih v Sloveniji, 60 v tujini. Nobeno presenečenje ni, da je med najbolj obiskanimi Hrvaška, saj predstavlja 60% vseh zasebnih potovanj v tujino."
Upokojencem bo danes izplačan regres. Dodatek bodo dobili vsi, tudi tisti z najvišjimi pokojninami, saj so bili varčevalni ukrepi pri izplačilu letnega dodatka odpravljeni pred tremi leti. Pred letom 2012 je bil letni dodatek izplačan že konec maja in samo v dveh različnih višinah. Urška Valjavec se je pogovarjala z direktorico Sektorja za nakazovanje pokojnin na Zpizu Marjetko Medved Mrvar. Najprej o tem, v koliko razredov je razdeljen letni dodatek.
Gradacije podlubnikov so v spet v porastu, kažejo zadnji podatki Zavoda za Gozdove Slovenije. Letošnji napadi sicer niso taki hudi kot v rekordnih letih, a so hkrati večji kot v enakem obdobju lani. Najhuje je na Gorenjskem, Kočevskem in Koroškem. Zavod izvaja poostren nadzor nad stanjem gozdov in poziva lastnike naj bodo pozorni na nova žarišča, zaradi čim hitrejšega sanacijskega poseka in odvoza neobeljenega okroglega lesa naseljenega s podlubniki iz gozda v predelavo. Prognoze kažejo, da bo škoda v gozdovih letos predvidoma dosegla prag naravne nesreče. Pozanimali smo se tudi, kakšen problem podlubniki predstavljajo v zasebnih in državnih gozdovih.
Prihodnja predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pogovore z voditelji članic Unije o svoji novi ekipi in programu nadaljuje v Zagrebu. Hrvati so ponosni, da so med prvimi državami, ki jih je obiskala.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovenski turistični delavci zadovoljni z letošnjimi rezultati.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Film Dnevnik Diane Budisavljević razkriva pretresljivo zgodbo ženske z velikim srcem in opozarja pred revizionizmom.
Rekordno visoke temperature, suša, neurja. Za nami je teden vremenskih ekstremov, pred na pa del leta, ko človeštvo živi na kredit. Do danes smo namreč porabili vse naravne vire, ki jih Zemlja obnovi v enem letu. Dan ekološkega dolga oziroma Earth Overshoot Day je prišel najhitreje do zdaj, v enem letu tako porabimo že za 1,75 planeta naravnih virov. V Sloveniji smo sicer ta dan zabeležili že 27. aprila. Povedano drugače, če bi vsi tako živeli kot pri nas, bi potrebovali tri planete. Urška Henigman se je o prihodnosti človeštva na Zemlji pogovarjala z doktorico Lučko Kajfež Bogataj.
Največja gorenjska turistična središča so te dni dobro zasedena, tako je tudi na Bledu, kjer število postelj presega število prebivalcev.
Svet Agencije za varstvo konkurence je po naših informacijah odločil, da združitev drugega in tretjega največjega dnevnika ne bo ogrozila konkurence.
Vsako leto pošljemo manj razglednic, so pa te večkrat bolj izvirne, nekaterih jih izdelajo sami. Sogovorniki v nedeljskem jutru: namestnik direktorja Poslovne enote Poštni logistični center, Klemen Bončina, turisti iz Nemčije, Finske, Turčije, Španije, Kanade, Litve, Italije, Švice, Švedske in Hong Konga ter arhitektka in ilustratorka Ana Glinšek.
Neveljaven email naslov