Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zbiranje starih hišnih imen, ki ga je pred več kot desetimi leti začela Razvojna agencija Zgornje Gorenjske, je konec lanskega leta z vpisom rabe hišnih imen v nacionalni register nesnovne kulturne dediščine doseglo pomemben mejnik. Nanj pa je postala pozorna tudi Evropa, saj ga je uvrstila med izjemne primere dobrih praks na področju ohranjanja kulturne dediščine. Kar dve tako visoki priznanji sta primeren trenutek za inventuro projekta, ki se je iz obotavljivih začetkov v vseh teh letih že prerasel v pravo gibanje. Podrobneje Romana Erjavec.
Domačini so z roko v roki s stroko in znanostjo v desetih letih na Gorenjskem zbrali že več kot 12.000 starih hišnih imen.
Gre za projekt, pravi Klemen Klinar z Razvojne agencije Zgornje Gorenjske, ki mu čas ni naklonjen, saj domačini, ki še nosijo v sebi te zgodbe, počasi odhajajo. Zdaj, ko je projekt dobil tudi najvišje priznanje z vpisom v nacionalni register nesnovne dediščine, pa verjame, da bodo to spoznali tudi drugje po Sloveniji.
"Ta imena so s tem vpisom dobila potrditev, da so pomemben del naše nesnovne dediščine. Prvenstveno podeželske, pa vendar tudi naših starih mest. Hkrati pa je to lahko tudi spodbuda drugim društvom, organizacijam ali posameznikom, da se tega lotijo v svojih okoljih. Morda to dediščino raziščejo samo v svoji ulici ali vasi in s tem postanejo del te registracije, saj ta ni vezana samo na naš projekt, ampak na rabo hišnih imen na splošno, torej za območje celotne države."
Dvaindvajset občin, 350 vasi in 12.000 imen ter 46 publikacij, v katerih so zbrana, je rezultat projekta, ki je v desetih letih znal na gorenjskem podeželju sprožiti pravo gibanje. Da bi bili rezultati tudi strokovno utemeljeni, pa je v projektu sodeloval tudi Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. In kot pravi dr. Jožica Škofic, so s projektom dokazali, da so stara hišna imena izjemno pomemben del naše kulturne dediščine.
"So bogata zakladnica o jeziku, njihovih narečjih, o ljudeh, ki ta jezik govorijo, in naravnem in kulturnem okolju, kjer so ta imena nastala in se uporabljajo. Pri takih projektih pa je zelo pomembno povezovanje strokovnjakov in domačinov. Prvim dajo novo samozavest, drugim pa, na različnih področjih, veliko novih podatkov in znanja za nadaljnje raziskovanje!"
Pri zbiranju hišnih imen je RAGOR vzpostavil tudi čezmejno sodelovanje s koroškimi Slovenci in lani je bil projekt med 130 prijavljenimi izbran med 30 primerov dobrih praks na področju ohranjanja kulturne dediščine EU. S tem in predvsem tudi vpisom v register nacionalne nesnovne dediščine pa so zdaj projektu, dodaja Klemen Klinar, nadeli še češnjico na vrhu torte desetletni poti projekta zbiranja hišnih imen.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zbiranje starih hišnih imen, ki ga je pred več kot desetimi leti začela Razvojna agencija Zgornje Gorenjske, je konec lanskega leta z vpisom rabe hišnih imen v nacionalni register nesnovne kulturne dediščine doseglo pomemben mejnik. Nanj pa je postala pozorna tudi Evropa, saj ga je uvrstila med izjemne primere dobrih praks na področju ohranjanja kulturne dediščine. Kar dve tako visoki priznanji sta primeren trenutek za inventuro projekta, ki se je iz obotavljivih začetkov v vseh teh letih že prerasel v pravo gibanje. Podrobneje Romana Erjavec.
Domačini so z roko v roki s stroko in znanostjo v desetih letih na Gorenjskem zbrali že več kot 12.000 starih hišnih imen.
Gre za projekt, pravi Klemen Klinar z Razvojne agencije Zgornje Gorenjske, ki mu čas ni naklonjen, saj domačini, ki še nosijo v sebi te zgodbe, počasi odhajajo. Zdaj, ko je projekt dobil tudi najvišje priznanje z vpisom v nacionalni register nesnovne dediščine, pa verjame, da bodo to spoznali tudi drugje po Sloveniji.
"Ta imena so s tem vpisom dobila potrditev, da so pomemben del naše nesnovne dediščine. Prvenstveno podeželske, pa vendar tudi naših starih mest. Hkrati pa je to lahko tudi spodbuda drugim društvom, organizacijam ali posameznikom, da se tega lotijo v svojih okoljih. Morda to dediščino raziščejo samo v svoji ulici ali vasi in s tem postanejo del te registracije, saj ta ni vezana samo na naš projekt, ampak na rabo hišnih imen na splošno, torej za območje celotne države."
Dvaindvajset občin, 350 vasi in 12.000 imen ter 46 publikacij, v katerih so zbrana, je rezultat projekta, ki je v desetih letih znal na gorenjskem podeželju sprožiti pravo gibanje. Da bi bili rezultati tudi strokovno utemeljeni, pa je v projektu sodeloval tudi Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. In kot pravi dr. Jožica Škofic, so s projektom dokazali, da so stara hišna imena izjemno pomemben del naše kulturne dediščine.
"So bogata zakladnica o jeziku, njihovih narečjih, o ljudeh, ki ta jezik govorijo, in naravnem in kulturnem okolju, kjer so ta imena nastala in se uporabljajo. Pri takih projektih pa je zelo pomembno povezovanje strokovnjakov in domačinov. Prvim dajo novo samozavest, drugim pa, na različnih področjih, veliko novih podatkov in znanja za nadaljnje raziskovanje!"
Pri zbiranju hišnih imen je RAGOR vzpostavil tudi čezmejno sodelovanje s koroškimi Slovenci in lani je bil projekt med 130 prijavljenimi izbran med 30 primerov dobrih praks na področju ohranjanja kulturne dediščine EU. S tem in predvsem tudi vpisom v register nacionalne nesnovne dediščine pa so zdaj projektu, dodaja Klemen Klinar, nadeli še češnjico na vrhu torte desetletni poti projekta zbiranja hišnih imen.
Od leta 2000 pa do danes so slovenski carinski organi našli okoli 30 tisoč zaščitenih ptic, ki so jih poskusili tihotapci prepeljati prek slovenskega ozemlja v Italijo. Eden večjih uspehov slovenskih carinskih organov je bil zaseg 15 škatel s skupaj 1349 mrtvimi pticami lani oktobra na počivališču Lukovica. Pri Društvu za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije so šli po sledovih tega primera in ugotovili, da je tožilstvo ovadbo proti tihotapcem zavrglo, češ da niso mogli s potrebno zanesljivostjo izkazati, da so osumljenci vedeli, kaj prevažajo, in da se zavedajo protipravnosti svojega delovanja. Pri DOPPS opozarjajo, da je družbena občutljivost do tovrstnih kaznivih dejanj v Sloveniji izjemno nizka, kar se odseva tudi v ravnanju sodnih organov. Pogovarjali smo se s Tjašo Zagoršek iz Društva za opazovanje in preučevanje ptic.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovenska računalniška alpikacija KOBI bo pomagala 700 milijonom dislektikom po vsem svetu. Aplikacija s svojimi nastavitvami omogoča preoblikovanje besedila na način, ki je ne samo prijazen, ampak tudi izjemno koristen. Po besedah strokovnjaka na področju bralnih težav, profesorja defektologije dr. Marka Kalana, omogoča bolj tekoče in pravilno branje ter pomaga k oblikovanju boljšega bralčevega odnosa do besedil in tiskanega gradiva.
Teš od uvoza premoga trenutno loči še en korak, sprememba okoljevarstvenega dovoljenja. Agencija za okolje je namreč sporočila, da za načrtovan uvoz premoga okoljevarstvenega soglasja ne potrebujejo. V elektrarni sicer zagotavljajo, da v letnih in srednjeročnih poslovnih načrtih uvoza še ne načrtujejo, saj da njihova strategija delovanja temelji na izrabi domačega premoga. A kot lahko že dolgo slišimo iz energetskih krogov, je bilo mešanje premoga s tujim načrtovano od začetka. Da je bila javnost glede zalog lignita zavedena, je ugotovila tudi državnozborska komisija za Teš iz prejšnjega sklica.
Cesarjeva nova oblačila, Grdi raček, Mala morska deklica, Snežna kraljica, Kraljična na zrnu graha, Stanovitni kositrni vojak, … Pravljice Hansa Christiana Andersena zaradi prevodov v menda več kot 150 jezikov poznajo otroci po vsem svetu. Andersen je celo najbolj znan tuji avtor na Kitajskem, njegov velik oboževalec pa je bil tudi nekdanji kitajski voditelj Mao Cetung. Še nekaj manj znanih dejstev o danskem pravljičarju smo zbrali v Torkovem kvizu.
Družba slovenski državni gozdovi v soboto, 6. aprila, organizira drugo vseslovensko akcijo »Pomladimo gozdove 2019«, kot odgovor na naravne nesreče ki so se zgodile in kot odgovor na uresničevanje ciljev družbe. Lani se je te akcije udeležilo okoli 400 ljudi, letos jih glede na prijave pričakujejo več. Tako kot lani, bodo v akciji tudi letos posadili 10 tisoč dreves. Pogozdovanje s pomočjo prostovoljcev bo potekalo od 9. ure naprej na 5 lokacijah po Sloveniji, kjer bodo prostovoljce usmerjali strokovni sodelavci. Z direktorjem družbe Slovenski državni gozdovi se je o priljubljeni akciji pogovarjala Jernejka Drolec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Po državah Evropske unije bodo od 23. do 26. maja potekale volitve v Evropski parlament. Za marsikoga - sicer se takšne fraze pojavijo prav pred vsakimi volitvami - so to najpomembnejše volitve doslej, nenazadnje bo potekalo merjenje moči med tistimi, ki si Evropsko unijo skušajo obdržati takšno, kot je, in med čedalje močnejšimi skrajneži in evroskeptiki. Pri nas bodo volitve v nedeljo, 26. maja, slovenski kos pogače v Evropskem parlamentu šteje osem poslanski sedežev, boj zanje je zelo zagret, rezultati pa za zdaj seveda negotovi. Andraž Zorko iz Valicona napoveduje naslednji razplet: »Dva poslanska sedeža SDS in enega za NSI ter srdit boj za četrtega na desni, na levi pa enega SD in enega Levici ter spet spopad za preostala dva - najmanj možnosti ob tem dajem stranki, ki so ji nekateri pripisovali kar štiri mandate, to je LMŠ.«
V ljubljanski Kinoteki so dopoldne premierno predvajali film Sanjina Švajgerja z naslovom Ne pozabi name, ki dokumentira dan človeka z demenco v domu za starejše. Film prikazuje običajen dan v enoti, ob tem pa razkriva mrežo odnosov, ki so se spletli med samimi stanovalci, med stanovalci in zaposlenimi in med svojci in zaposlenimi. Člani skupine v enoti pa pripovedujejo, kako se pogovarjati s človekom z demenco in kako ga pomiriti. Vse to zna in tudi uporablja stalna ekipa v enoti Deteljica v Domu Petra Uzarja iz Tržiča. Po premieri je sledila še okrogla miza.
Na Vodnikovi domačiji in v Kinu Šiška bo med 5. in 7. aprilom potekal že 3. festival angažiranega pisanja Itn., ki vsako pomlad mladini in vsem ostalim v mestu prinese intenzivno druženje s knjigami in ob knjigah. Tudi letos se bodo zvrstili številni pogovori, predavanja, umetniški dogodki in delavnice, povezane z literaturo.
Z dopisnico Karmen Štrancar Rajevec smo se pogovarjali o občinskem družinskem drevesu.
Z več ljubljanskih gimnazij so nam nekateri starši otrok, ki obiskujejo te ustanove, povedali, da naj bi posamezniki iz 4. letnikov v imenu potovalne agencije Mondial Travel, - domnevno naj bi to počele tudi nekatere druge agencije -, pobirali prijavnice, nekateri celo akontacijo za maturantske izlete od dijakov 2. letnikov. Starše je zmotilo tudi to, da je agencija imela sestanek z njimi šele zatem, ko so njihovi otroci že podpisali prijavnico. Da nikakor ne odobravajo angažma t.i. »šolskih agentov«, sporočajo agenciji v zapisu, ki nam ga je posredoval eden od staršev. Tudi sicer ravnatelji govorijo o – kot so se nekateri izrazili – vse bolj agresivnem pristopu potovalnih agencij, ki skušajo pridobiti mlade potnike.
Vlada po nujnem postopku znižuje obdavčitev regresa. Hkrati upa, da bo državni zbor spremembe potrdil čim prej, da bi lahko zaposleni zaradi predlaganih razbremenitev že letos prejeli višje izplačilo regresa, in sicer od 150 do 250 evrov, če bo regres izplačan le v višini predpisane spodnje meje, ki je enaka minimalni plači.
Tokratne poletne svetovne igre specialne olimpijade, kjer tekmujejo udeleženci z motnjami v duševnem razvoju, so potekale v Abu Dabiju in Dubaju. Sodelovalo je več kot 7 tisoč športnikov iz 200-tih držav, z njimi je bilo kar 3 tisoč spremljevalcev. Med udeleženci so bili tudi slovenskih tekmovalci, ki so skupaj osvojili 24 medalj, tudi 3 zlate. Gorenjca, Uroš Bernik in Simona Gaser, člana škofjeloškega Sožitja, sta se razveselila medalj v kolesarjenju. Prispevek Aljane Jocif.
Pogovor z dramsko igralko in predsednico Združenja dramskih umetnikov Slovenije Sašo Pavček.
Evropski poslanke in poslanci bodo odločali o najnovejšem predlogu direktive o avtorskih pravicah na digitalnem notranjem trgu. O direktivi se je Marko Rozman pogovarjal z dr. Majo Bogataj Jančič, vodjo inštituta za intelektualno lastnino.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov