Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zbiranje starih hišnih imen, ki ga je pred več kot desetimi leti začela Razvojna agencija Zgornje Gorenjske, je konec lanskega leta z vpisom rabe hišnih imen v nacionalni register nesnovne kulturne dediščine doseglo pomemben mejnik. Nanj pa je postala pozorna tudi Evropa, saj ga je uvrstila med izjemne primere dobrih praks na področju ohranjanja kulturne dediščine. Kar dve tako visoki priznanji sta primeren trenutek za inventuro projekta, ki se je iz obotavljivih začetkov v vseh teh letih že prerasel v pravo gibanje. Podrobneje Romana Erjavec.
Domačini so z roko v roki s stroko in znanostjo v desetih letih na Gorenjskem zbrali že več kot 12.000 starih hišnih imen.
Gre za projekt, pravi Klemen Klinar z Razvojne agencije Zgornje Gorenjske, ki mu čas ni naklonjen, saj domačini, ki še nosijo v sebi te zgodbe, počasi odhajajo. Zdaj, ko je projekt dobil tudi najvišje priznanje z vpisom v nacionalni register nesnovne dediščine, pa verjame, da bodo to spoznali tudi drugje po Sloveniji.
"Ta imena so s tem vpisom dobila potrditev, da so pomemben del naše nesnovne dediščine. Prvenstveno podeželske, pa vendar tudi naših starih mest. Hkrati pa je to lahko tudi spodbuda drugim društvom, organizacijam ali posameznikom, da se tega lotijo v svojih okoljih. Morda to dediščino raziščejo samo v svoji ulici ali vasi in s tem postanejo del te registracije, saj ta ni vezana samo na naš projekt, ampak na rabo hišnih imen na splošno, torej za območje celotne države."
Dvaindvajset občin, 350 vasi in 12.000 imen ter 46 publikacij, v katerih so zbrana, je rezultat projekta, ki je v desetih letih znal na gorenjskem podeželju sprožiti pravo gibanje. Da bi bili rezultati tudi strokovno utemeljeni, pa je v projektu sodeloval tudi Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. In kot pravi dr. Jožica Škofic, so s projektom dokazali, da so stara hišna imena izjemno pomemben del naše kulturne dediščine.
"So bogata zakladnica o jeziku, njihovih narečjih, o ljudeh, ki ta jezik govorijo, in naravnem in kulturnem okolju, kjer so ta imena nastala in se uporabljajo. Pri takih projektih pa je zelo pomembno povezovanje strokovnjakov in domačinov. Prvim dajo novo samozavest, drugim pa, na različnih področjih, veliko novih podatkov in znanja za nadaljnje raziskovanje!"
Pri zbiranju hišnih imen je RAGOR vzpostavil tudi čezmejno sodelovanje s koroškimi Slovenci in lani je bil projekt med 130 prijavljenimi izbran med 30 primerov dobrih praks na področju ohranjanja kulturne dediščine EU. S tem in predvsem tudi vpisom v register nacionalne nesnovne dediščine pa so zdaj projektu, dodaja Klemen Klinar, nadeli še češnjico na vrhu torte desetletni poti projekta zbiranja hišnih imen.
4528 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zbiranje starih hišnih imen, ki ga je pred več kot desetimi leti začela Razvojna agencija Zgornje Gorenjske, je konec lanskega leta z vpisom rabe hišnih imen v nacionalni register nesnovne kulturne dediščine doseglo pomemben mejnik. Nanj pa je postala pozorna tudi Evropa, saj ga je uvrstila med izjemne primere dobrih praks na področju ohranjanja kulturne dediščine. Kar dve tako visoki priznanji sta primeren trenutek za inventuro projekta, ki se je iz obotavljivih začetkov v vseh teh letih že prerasel v pravo gibanje. Podrobneje Romana Erjavec.
Domačini so z roko v roki s stroko in znanostjo v desetih letih na Gorenjskem zbrali že več kot 12.000 starih hišnih imen.
Gre za projekt, pravi Klemen Klinar z Razvojne agencije Zgornje Gorenjske, ki mu čas ni naklonjen, saj domačini, ki še nosijo v sebi te zgodbe, počasi odhajajo. Zdaj, ko je projekt dobil tudi najvišje priznanje z vpisom v nacionalni register nesnovne dediščine, pa verjame, da bodo to spoznali tudi drugje po Sloveniji.
"Ta imena so s tem vpisom dobila potrditev, da so pomemben del naše nesnovne dediščine. Prvenstveno podeželske, pa vendar tudi naših starih mest. Hkrati pa je to lahko tudi spodbuda drugim društvom, organizacijam ali posameznikom, da se tega lotijo v svojih okoljih. Morda to dediščino raziščejo samo v svoji ulici ali vasi in s tem postanejo del te registracije, saj ta ni vezana samo na naš projekt, ampak na rabo hišnih imen na splošno, torej za območje celotne države."
Dvaindvajset občin, 350 vasi in 12.000 imen ter 46 publikacij, v katerih so zbrana, je rezultat projekta, ki je v desetih letih znal na gorenjskem podeželju sprožiti pravo gibanje. Da bi bili rezultati tudi strokovno utemeljeni, pa je v projektu sodeloval tudi Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. In kot pravi dr. Jožica Škofic, so s projektom dokazali, da so stara hišna imena izjemno pomemben del naše kulturne dediščine.
"So bogata zakladnica o jeziku, njihovih narečjih, o ljudeh, ki ta jezik govorijo, in naravnem in kulturnem okolju, kjer so ta imena nastala in se uporabljajo. Pri takih projektih pa je zelo pomembno povezovanje strokovnjakov in domačinov. Prvim dajo novo samozavest, drugim pa, na različnih področjih, veliko novih podatkov in znanja za nadaljnje raziskovanje!"
Pri zbiranju hišnih imen je RAGOR vzpostavil tudi čezmejno sodelovanje s koroškimi Slovenci in lani je bil projekt med 130 prijavljenimi izbran med 30 primerov dobrih praks na področju ohranjanja kulturne dediščine EU. S tem in predvsem tudi vpisom v register nacionalne nesnovne dediščine pa so zdaj projektu, dodaja Klemen Klinar, nadeli še češnjico na vrhu torte desetletni poti projekta zbiranja hišnih imen.
Turisti s seboj pogosto prinašamo tudi smeti. V Braziliji reciklirajo le od enega do treh odstotkov odpadkov. Zato imajo toliko pomembnejšo vlogo revni ljudje, ki med smetmi iščejo obnovljive materiale in jih potem prodajajo zasebnim podjetjem. S tem se preživlja približno 800.000 Brazilk in Brazilcev različnih starosti. Za njihove pravice se bori Elisabeth Grimberg iz Sao Paula: “To koristno delo zahteva veliko moči in znanja, a ljudje na zbiralce odpadkov gledajo kot na marginalce in jih zelo diskriminirajo. Tako kot odpadke jih ljudje povezujejo z umazanijo in policija je pogosto nasilna do njih. Zavzela sem se za to, da bi njihovo delo prepoznali kot storitev in za njihovo povezovanje – ne v podjetja, ampak v zadruge, ki jim je mar in v katerih njihovo delo cenijo.”
Podatki spletnega portala Statista kažejo, da je na družabnih omrežjih prisotnih okoli dve in pol milijarde ljudi, ta številka pa se utegne do leta 2020 povzpeti na tri milijarde. Nobenega dvoma ni, da nove tehnologije močno preoblikujejo sodobno družbo in spreminjajo naše vedenje in navade, ob vsem tem pa se vseskozi pojavljajo nasprotujoča si mnenja o tem, ali imamo od virtualnega sveta več koristi ali škode.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Spremembe Zakona o preprečevanju nasilja v družini so v javnosti dvignile precej prahu, še posebno zaradi izrecne prepovedi telesnega kaznovanja otrok. Pa čeprav je Svet Evrope Slovenijo že večkrat pozval, naj takšno prepoved vključi v svojo zakonodajo. Kako to, da je toliko ljudi pri nas prepoznalo takšno prepoved kot poseg v svojo zasebnost in starševske pravice? Kaj takšen odziv pove o našem odnosu do nasilja? Ali je vzgoja brez tepeža in grožnje fizičnega nasilja nemogoča? O tem in drugih spremembah zakona se bomo pogovarjali s predsednico Društva za nenasilno komunikacijo Katjo Zabukovec Kerin.
Dr. Simon Ličen je profesor na univerzi v Washingtonu, ki se strokovno ukvarja s športnim managementom, pa tudi s povezavami med športom, mediji, kapitalom in politiko. Pred odhodom na olimpijske igre v Braziliji, kjer bo iskal zgodbe in navdihe za svoje raziskovalno delo, se je Tatjana Pirc z njim pogovarjala o svetlih in temnih plateh športa.
In kaj prinaša prihodnost na trgu dela? Če se bo trend razvoja nadaljeval v zdajšnjem tempu potem smo že v tem trenutku sredi velike družbene spremembe. Živimo v času četrte industrijske dobe in do leta 2020 naj bi izginilo 7 milijonov delovnih mest, a bodo obenem nastali novi poklici. Kako točno se bodo imenovali je nemogoče napovedati – jasno je zgolj to, da je edina konstanta, ki jo lahko napovemo sprememba. Urška Valjavec.
Anuška Delić ne bi bila Anuška, če se ne bi poglobila v vrstice ene debelejših knjig. Za branje v viseči mreži priporoča delo nemškega mladinskega pisatelja in karikaturista avtorja Walterja Moersa: Mesto sanjajočih knjig.
Gorska kolesarka Tanja Žakelj se je na igre v Riu de Janeiru pripravljala zavzeto in marljivo, rezultati v svetovnem pokalu pa za nekdanjo skupno zmagovalko niso spodbudni. Kljub temu Tanja optimistično pričakuje 20. avgust, ko bo na sporedu njena tekma in razkriva, kaj počne v prostem času in da se dobro znajde tudi na traktorju.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na poti v Rio smo zadnje leto na treningih in tekmah spremljali kanuista Benjamina Savška. Ta je v zadnjih štirih letih osvojil 5 kolajn na svetovnih oziroma evropskih prvenstvih in sodi med favorite slalomske tekme v Rio de Janieru. Večkrat na leto se je z njim pogovarjal Franci Pavšer in strnil Benjaminovo zgodbo.
Po podatkih slovenske policije v Sloveniji trenutno prebiva 295 migrantov. Velika večina (254) jih živi in stanuje v ljubljanskem Azilnem domu in njegovih izpostavah, 20 v Centru za tujce v Postojni, preostali pa v kriznem centru za mlade in pri zasebnikih. Slednji so azilanti, ki jim je Ministrstvo za notranje zadeve priznalo status begunca ali status mednarodne zaščite. To pomeni, da se morajo izseliti iz azilnega doma in poiskati svoje prebivališče, največkrat pri zasebnikih.
Na današnji dan, zjutraj pred 25-timi leti, se je na Brionih začelo intenzivno mednarodno posredovanje za prekinitev spopadov, ki jih je JLA sprožila po naši razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti. Evropska trojka je premirje skušala doseči že prej na dveh sestankih v Zagrebu, tako da je bilo brionsko srečanje le nadaljevanje prvih resnih prizadevanj tedanje ES/evropske skupnosti/ in drugih mednarodnih subjektov za ustavitev vojne na slovenskih tleh. Trojko so sestavljali predsedujoči svetu ministrov in minister Nizozemske Van den Broek in vodji diplomacij Luksemburga Poos in Portugalske Pineiro. Z naše strani je bil navzoč slovenski vrh s Kučanom na čelu, poleg tega pa so bili na pogajanjih tudi predstavniki Hrvaške in zveznih organov nekdanje Jugoslavije. Po 16-ih urah trdih, na trenutke ultimativnih zahtev trojke so sprejeli Brionsko deklaracijo. Z njo ni bil zadovoljen nihče, a prinesla je konec vojne in mir ter odprla številne poti za dokončno osamosvojitev in mednarodno priznanje Slovenije. Več o tem dogodku v feljtonu Marjana Roglja.
Program MEPI je eden od mednarodnih mladinskih programov, ki mlade poleg rednega dela v šoli vzpodbuja tudi k aktivnemu in ustvarjalnemu preživljanju njihovega prostega časa. Prav v Sloveniji namreč te dni poteka konferenca predstavnikov organizacij, ki ga izvajajo po vsem svetu. Gre za več kot 40 delegatov iz Evrope, Mediterana in arabskih držav. Barbara Drnovšek se je za naš program pogovarjala z generalnim sekretarjem mednarodnega programa vojvode Edinburškega Johnom Mayjem.
Za 1. program Radia Slovenija je Mojca Delač pred mikrofon na kratek pogovor povabila gospo Yuzhen Huo, dolgoletno kitajsko veleposlanico v Evropi, zdaj pa posebno predstavnico kitajskega ministrstva za zunanje zadeve pri sodelovanju z državami vzhodne in osrednje Evrope. Spregovorili sta o aktualnih izzivih povezovanja med Kitajsko in državami osrednje in vzhodne Evrope v okviru platforme 16+1, o Sloveniji in njenih potencialih, o kitajskem videnju Evrope ter najprej tudi o obisku novinarjev na Kitajskem
Na spletu je ogromno naših podatkov, med njimi tudi uporabniška imena in gesla različnih aplikacij, od elektronske pošte, družabnih omrežij, spletne banke. Da so ti podatki zelo obstojni, je pokazal nedaven hekerski napad na družabno omrežje myspace. Hekerji so konec minulega meseca ukradli 360 milijonov uporabniških imen in gesel na tem družabnem omrežju, ki je bilo izjemno priljubljeno pred popularizacijo facebooka, in jih prodajali na dark netu. Napad je pokazal na to, da so podatki na spletu izjemno obstojni pa tudi, da so lahko uporabni za spletne kriminalce. Zakaj? Čeprav so bile strani uporabnikov mrtve, pa to ne pomeni, da so se tudi podatki izbrisali. In zakaj bi bila stara uporabniška imena in gesla lahko kaj vredna? Marsikdo verjetno uporablja le eno geslo za različne aplikacije na spletu, zato se lahko zgodi, da so spletnim kriminalcem zdaj dostopni tudi spletna pošta, spletna banka, paypal račun nekdanjih uporabnikov myspacea. Več o tem v pogovoru s Tadejem Hrenom iz Si-Certa, nacionalnega odzivnega centra za omrežne incidente. foto: Perspecsys Photos/flickr
Biotehniški izobraževalni center Ljubljana ima prvo šolsko mikropivovarno v Sloveniji.
Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije je v tednu slepih, ki je tradicionalno prvi teden v juniju, postavila v ospredje eno najpomembnejših področij za samostojnejše življenje ter delo slepih in slabovidnih - to je dostopnost, ki je za njihovo vključenost v družbo zelo pomembna. Po podatkih stroke v Sloveniji živi od 30 do 40.000 ljudi z okvarami vida, ki jih v vsakdanjem življenju močno ovirajo. Prispevek Petre Medved.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na Kongresnem trgu in v parku Zvezda v Ljubljani je organiziran Mednarodni festival »Igraj se z mano«, ki so ga v Centru Janeza Levca in Društvu za kulturo inkluzije pripravili že desetič zapored. Na njem letos sodeluje kar 312 ustanov: vrtci, šole, zavodi, različna društva in organizacije; samo v štirih dneh – festival bo trajal do petka – bo na njem nastopilo ali pripravljalo delavnice več kot dva tisoč osemsto odraslih, mladostnikov in otrok. Prispevek Petre Medved.
Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana je objavil razpis za odkup stanovanj od starejših občanov, ki bi si želeli v tako prodanih stanovanjih bivati do smrti in si s prodajo zagotoviti tudi dosmrtno rento. Svoje stanovanje lahko prodajo Stanovanjskemu skladu, ta pa jim zagotovi dosmrtno služnost v zameno za neprofitno najemnino. Kupnino Sklad namesto prodajalcu nakaže kot enkratno zavarovalno vsoto zavarovalnici, ta pa upravičencu izplačuje dosmrtno zavarovalno rento. O tovrstnem odkupu stanovanj se je pri Alešu Tomažinu, vodji sekcije za investicije pri Javnem stanovanjskem skladu Mestne občine Ljubljana, podrobneje pozanimala Cirila Štuber, na možnost takšnega odkupa pa smo z neodvisnim finančnim svetovalcem Mitjo Glavnikom z zavoda Na tabli pogledali tudi s plati lastnika stanovanja, ki si prav tako želi skleniti dober posel.
Neveljaven email naslov