Obvezno cepljenje ali pogojevanje cepljenja z vstopom v neko državo ter zbiranje osebnih podatkov v zvezi z zdravjem je resen poseg v zasebnost, pravi Alenka Jerše, namestnica informacijske pooblaščenke. Nekatere države Evropske unije so o cepilnih listih že začele presojati. V zvezi z morebitnimi cepilnimi potnimi listi pa zaenkrat ni sprejetih nobenih pravnih podlag. O tem kakšni zadržki in dileme se pojavljajo v zvezi s tovrstnim zbiranjem občutljivih osebnih podatkov, se je novinarka Martina Tita Mayer pogovarjala z namestnico informacijske pooblaščenke Alenko Jerše.

Pogovor o vprašanju obveznega cepljenja in pravici do zasebnosti

Nekatere države Evropske unije so o cepilnih listih, ki so lahko v nasprotju s pravico do zasebnosti, že začele presojati. Vendar v zvezi z morebitnimi cepilnimi potnimi listi zaenkrat nikjer na svetu še ni sprejetih nobenih pravnih podlag. Kot pojasnjuje namestnica informacijske pooblaščenke Alenka Jerše, bo šlo v začetni fazi za presojo posameznih držav in njihove zdravstvene stroke. Ob tem se odpirajo povsem nova vprašanja in dileme povezane s pravico do zasebnosti. Kot opozarja Alenka Jerše, je obvezno cepljenje ali pogojevanje cepljenja z vstopom v neko državo ter zbiranje osebnih podatkov v zvezi z zdravjem resen poseg v zasebnost.

Če bom jaz imela omejeno gibanje zaradi tega, ker ne bom cepljena, je to hud poseg v mojo zasebnost. Če se bo o meni zbiralo podatke, do katerih bodo lahko dostopali najrazličnejši organi in mi bodo posledično morda zavrnili kakšne pravice, so to vse zelo resni posegi tako z vidika zasebnosti kot z vidika posega v moje telo.

Odločitev glede obveznega cepljenja oziroma pogojevanja pravice do svobodnega gibanja s cepilnim potnim listom, ne sme biti politična odločitev, še poudarja Alenka Jerše.

To mora biti strokovna odločitev epidemiologov o tem ali je takšen ukrep dejansko potreben glede na učinke, ki jih ima.

Kot še pravi sogovornica so v preteklem letu lahko zaznali nižanje standardov glede zbiranja občutljivih osebnih podatkov.

Iz Urada varuha človekovih pravic so nam sporočili, da v Sloveniji zaenkrat še nimamo predpisa, ki bi pogojeval potovanje iz in v države s cepilnimi potnimi listi, pač pa so pri prehajanju meja mogoči tudi alternativni ukrepi za zavarovanje zdravje ljudi (testiranje, karantena,…).

Če bi se oblast odločila sprejeti takšen ukrep (cepilni potni listi ali potrdilo o cepljenju za dovolitev prehajanja meja), mora pred njegovim sprejetjem (vedno) pretehtati, ali se ciljev ne da zasledovati drugače, torej ali so ukrepi sorazmerni in legitimni.

Kot so še navedli v pisni izjavi je pri potovanju v nekatere države sveta na drugih kontinentih že sedaj treba imeti potrdila, da je bila oseba cepljena proti kateri izmed nalezljivih bolezni (npr. pot v Afriko). Ker pa epidemija covida-19 ni omejena le na območje ene države ali kontinenta, Slovenija tovrstnih ukrepov vsekakor ne bi mogla sprejemati sama, pač pa bi morala storiti najmanj v okviru držav Evropske unije, sicer parcialno sprejemanje ne bi imelo želelnih učinkov, to je zmanjšanje okuženosti.